Author Archives: miro

Rimski Kolosej, Italija

Le kdo ga ne pozna, vsi so ga že videli in verjamemo da marsikdo med vami tudi v živo. Ta najveličastnejši, največji ter najbolj poznan rimski amfiteater, prvotno znan kot Flavijski amfiteater, sedaj kot Kolosej. Graditi ga je začel leta 72 cesar Vespasian, dokončal pa njegov sin Titus leta 80. Kolosej stoji v samem starem centru Rima. V dolžino meri 188m, v širino 156m, ter v višino kar 52m, kar je bilo izredno veliko za tisti čas. Sprejel je okoli 55.000 ljudi, kar mu je dalo neverjetno moč v tedanji politiki. S svojo veličino je bil in je še sedaj nekaj posebnega, nekaj kar predstavlja neverjeten dosežek na področju arhitekture.

Kolosej je imel kar 80 vhodov, zunanje pročelje pa se deli na 4 sektorje, po celem obodu pa ga krasijo oboki in strebri, ki so bili okrašeni s kipi. Tribune so bile razdeljene, od spodnjega sektorja rezerviranega za najvišje sloje prebivalstva, pa vse do stojišč pri vrhu za najrevnejše. Vsi sloji pa so imeli ločene vhode, ki so bili označeni s številkami, s čimer so preprečili mešanje. Poleg tega je imel Kolosej tudi platneno streho, ki je varovala gledalce pred sončno pripeko. Sama arena je bila lesena, merila je 86×54 m, pokrita pa je bila z mivko, tako da se je s krvjo premočena lahko na hitro zamenjala in igre so se lahko nadaljevale. Tu so predvsem odvijale gladiatorske igre ter smrtne obsodbe.

Velik del »pogonskega mehanizma« Koloseja pa je bil pod zemljo. Spodaj so bila skladišča, živali, ter hodniki ki so omogočali veličasten prihod živali in gladiatorjev v areno. To je bilo narejeno tako skrbno, da je bilo areno mogoče celo napolniti z vodo in vprizoriti vodne bitke. Gladiatorji so bili predvsem sužnji, vojni ujetniki ter obsojeni zločinci. Med njimi pa so bili tudi svobodni možje, ki so se borili za slavo in denar. Za otvoritev Koloseja so se odvijale stodnevne igre, v katerih je umrlo 2.000 gladiatorjev. Zadnje igre pa so se odvijale leta 523. Še vedno pa po vsem tem času, pa četudi malo porušen, Kolosej ponosno stoji ter spominja na veličastne čase mogočnega Rimskega imperija.

Vir worldtotravel.com

Chichen Itza, Mehika

To staro mesto, v prevodu pomeni »pri ustju vodnjaka Itza«, leži na vzhodnem delu polotoka Jukatan in ga je zgradila civilizacija Majev. Majevska civilizacija se je od okoli leta 250 pr.n.št. do okoli leta 850 raztezala od Mehike preko Belizeja, Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja. Okoli leta 1000 pa so dosegli stopnjo, ki je bila primerljiva civilizaciji antične Grčije in Rima. Bili so odlični matematiki, arhitekti in predvsem astronomi. Pa vendar je zanimivo, da nikoli niso izumili kolesa!

Chichen Itza se je razvilo okoli leta 400 in je bilo do leta 987 po večkratnih spopadi s Tolteki večkrat zapuščeno in ponovno naseljeno. Vendar pa so mesto do 13 st.za vedno zapustili, tako da so prvi španski raziskovalci odkrili le zapuščino nekoč mogočnega mesta.. Kot zanimivost še omenimo, da je bilo celotno področje umetno izravnano za potrebe gradnje, ter da ni površinskih rek. Se pa v okolici nahajata dva velika naravna vodnjaka, ki zagotavljata vodo skozi celo leto. V bolj znanem vodnjaku, Cenote Sagrado ali vodnjak žrtvovanja, so arheologi našli velike količine zlata, kot tudi človeške ostanke, ki pričajo o burni preteklosti vodnjaka. Zgradbe mesta oblikuje več sklopov, najbolj znani sklopi pa so: Velika severna platforma, Osario ter centralna skupina. Najbolj znana izmed vseh stopničatih piramid, templjev, stebrnih arkad in vsem kar ta veličasten kraj sedaj še ponuja, je Kukulkanov tempelj ali El Castillo. Predstavlja vso znanje majevske astronomije, saj ima točno 365 stopnic, (4×91+zgornja platforma), po eno za vsak dan v letu. 2x na leto pa ob enakonočju pade senca na piramido v obliki kače, ki se potem »premika« po stopnicah, dokler se na koncu ne združi s kačjo glavo na vznožju velikega stopnišča.

Vir culturalpropertyandheritage.blogspot.com