Z izgradnjo Panamskega prekopa je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike zelo skrajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okoli rta Horn (Čile). Prekop, ki seka panamsko ožino povezuje Tihi ter Atlantski ocean in je bil odprt leta 1914. Dolg je 82 km. Z njim je bila pot med New Yorkom in San Franciskom skrajšana za skoraj 21.000 km.
Vir: maritimeintel.com
Skozi prekop lahko plujejo ladje ki so dolge največ 320 m in široke največ 32 metrov. Globina ugreza ladje je omejena na 12,6 m. Ladje za pot v povprečju potrebujejo od 8-10 ur.
Ima dva sklopa zapornic. Med njima leži Gatunsko jezero s številnimi otoki. Njegova gladina leži 26 m nad morjem, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 20 m in tehta 745 ton) pri Gatunu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor. Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška ima mnogo višje plime od atlantske. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami.
Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Na obletnico naj bi odprli prenovljen prekop, na katerem potekajo dela že od leta 2007. Nove zapornice bodo omogočale prehod križarkam in tovornim ladjam, ki so dolge do 366 m ter do 48 m široke.
DOKUMENTAREC
VOŽNJA SKOZI PANAMSKI PREKOP
NADGRADNJA PREKOPA