Machu Picchu, ki je imenovan tudi izgubljeno mesto Inkov so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino reke Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca. Kljub temu, da so domačini ves čas vedeli zanj, je Machu Picchu šele leta 1911 svetu predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham, ki je o kraju napisal tudi knjigo. Machu Picchu je eden izmed 7 čudes sveta modernega (7 wonders).
Sveto mesto Machu Picchu leži 70 km severozahodno od Cusca, na grebenu gore Machu Picchu, ki se nahaja na približno 2350 m nadmorske višine. Ker leži skoraj 1000 m nižje kot Cusco ima milejšo in vlažnejšo klimo. Področje pozna suho in mokro sezono z večino letnega dežja, ki pade od oktobra do aprila. Dežuje lahko kadar koli v letu.
Machu Picchu leži nad zavojem reke Urubamba, ki obdaja mesto na treh straneh, na pečini, ki se dviga skoraj navpično 450 metrov. Območje je bilo odlično za obrambo. Včasih je bil možen dostop le preko visečega mostu v kraju Pongo de Mainique. Drugi most je bil zgrajen na zahodni strani Machu Picchuja iz drevesnih debel na lokaciji, kjer je bila razlika v skalni steni 6 metrov, kar je omogočalo, da so most po potrebi odstranili in s tem onemogočili dostop v mesto.
Lega mesta je bila vojaška skrivnost, saj so bili globoki prepadi na robovih ostrih skal in robate gore odlična naravna obramba.
Mesto leži na sedlu med gorama Machu Picchu in Huayna Picchu. Imelo je lastne vire vode in dovolj zemljišča za pridelovanje hrane za štirikrat več ljudi kot jih je kadarkoli živelo tam. Pobočja so bila terasasto grajena, s tem je bila manjša erozija tal in zagotovljena zaščita pred plazovi. Dve visoko ležečih poti iz Machu Picchuja sta vodili čez gore v Cusco: ena skozi vrata, drugo pa čez most Inkov. Tako se lahko zlahka nadzorovali eventualne napadalce.
Kraj je najbrž najbolj znan simbol Inkovskega kraljestva zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Od leta 1983 je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.
Inki niso poznali kolesa. Kako so torej premaknili in namestili te ogromne kamnite bloke ostaja skrivnost, splošno pa je prepričanje, da naj bi uporabili na stotine dela sposobnih ljudi, ki so bloke potiskali navzgor po pobočju. O gradnji niso pustili nobenih zapisov, ker niso poznali knjižnega jezika.
Celoten prostor sestoji iz 140 zgradb, vključno s templji, svetišči, trgi in bivališči. Tam pa je tudi več kot 100 kamnitih teras – pogosto popolnoma izklesanih v posamezno granitno skalo, in precejšnjim številom vodometov, medsebojno povezanih s kanali in odvajanjem vode skozi predrte kamne, prvotno namenjene namakalnemu sistemu.
V juliju 2011 so uvedli nov režim za obiskovanje kompleksa Machu Picchu. Veljajo strožja pravila in ukrepi, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju vpliva turizma na tem območju. Vstop v kompleks je omejen na 2.500 obiskovalcev na dan, dostop na goro Huayna Picchu pa na 400 obiskovalcev. Ti se morajo predhodno prijaviti med 07:00 in 10:00 uro.
V maju 2012 je skupina strokovnjakov za ohranjanje dediščine Unesca pozvala perujske oblasti, da sprejmejo nujne ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo zavarovanosti tega območja in ga obvarujejo pred pritiskom turizma, še posebej v bližnjem mestu Aguas Calientes, ki se zelo hitro razvija na omejenem prostoru.
Kako do Machu Picchuja?
Ko imate v žepu letalsko karto do Peruja (ponavadi je to Lime) vzamete celodnevni bus ali notranji let do Cusca. Iz Cusca imate več možnosti. Navedel bom tri in nato opisal nahitro mojo verzijo. Prva opcija je vlak, ki pa je hkrati najdražja. Druga opcija je večdnevni treking. Priporočam jo strastnim pohodnikom. Tretja opcija, zame najbolj optimalna pa je kombi do Hidroelektrike in nato 11 kilometrska hoja ob železnici do kraja Aguas Calientes. Ruzake pustite v hostlu v Cuscu, da ne boste kot poljski turist, ki je vso pot nesel kovček na ramenih! Zanimivo je, da ogromno backpackerjev hodi tukaj z istim ciljem, navežete lahko veliko novih prijateljstev. Vzamite s seboj sprej proti komarjem. V kraju pod vznožjem se dan prej kupi karta za Machu Picchu (btw za domačine stane cca 4$, za nas tujce cca 40$). Tukaj se da poceni prespati, kaj dobrega pojesti, kupiti suvenirje in dobro zažurati. Zgodaj zjutraj pa vzpon, ki traja od 1 ure do 2 ur – odvisno kakšni športniki ste). Lahko greste tudi z busom. Sledi uživanje in čudenje kako je nekaj takšnega možno zgraditi. Najlepši kraj, ki sem ga do zdaj videl.
Leta 1981 je bilo območje 325,92 km², ki obkroža Machu Picchu, razglašeno za zgodovinski narodni park Peruja. To območje, ki ga ne omejujejo le same ruševine, vključuje tudi regionalno pokrajino skupaj z rastlinstvom in živalstvom, s poudarkom na obilici orhidej.
Najbolj uveljavljena teorija je, da je bila je najlepša Ilacta Inkovskega imperija zgrajena s posebnim namenom in sicer varovati izbrance iz vrst inkovskega plemstva v primeru napada.
