Tag Archives: Jordanija

Izrael-Jordanija
(13 – 20 Maj 2014)

Zamisel je tlela že kar nekaj časa, potem pa se je zgodilo. In sicer povratna letalska karta Budimpešta –Tel Aviv -Budimpešta je bila 106 €! Kdor je še malo počakal jo je dobil za 75 €! Tako da smo hitro rezervirali karte, da ni bilo poti nazaj in pustolovščina se je začela. Preverjena ekipa štirih je bila zopet zbrana!

1.dan (13.5.2014)
Kljub temu da smo imeli dovolj časa, smo si že na začetku popestrili potovanje z malo poznejšim odhodom iz Slovenije na letališče v Budimpešti zaradi študijskih obveznosti. Odpravili smo se z avtom preko Hrvaške v smeri Budimpešte, prispeli sicer v rahel dež, ampak tudi on ni odpravil dobre volje. Še požirek irskega Jamesona in že smo preko kontrole v duty free coni, kjer se opremimo za na letalo in okoli 20.30 ure po lokalnem času prispemo v Tel-Aviv, kjer se takoj spoznamo z varnostno kontrolo, ki pa jo na hitro opravimo in že sedimo v našem rent-a-carju. Odpravimo se proti mestu in takoj nas preseneti urejenost in visok standard, ki si ga pred potovanjem nismo predstavljali, kljub temu da smo vedeli, da je cenovno Izrael primerjiv npr. s Parizom. Nastanimo se v hostlu blizu centra mesta, si malo odpočijemo na terasi ter uživamo v toplem večeru (doma je bilo mrzlo). Kasneje se odpravimo še na kratek sprehod do obale. Začetek potovanja je bil odličen!

2.dan (14.5.2014)
Potovanje in s tem raziskovanje prve destinacije se resnično začne. Izkoristimo rent-a-bike (2 €/dan), kar se izkaže za zadetek v polno, kar na tem mestu priporočamo vsem, ki boste imeli to možnost tudi v drugih mestih. S kolesi drvimo skozi mesto in se najprej odpravimo v stari del mesta ali Jaffo kot ga imenujejo po celem Izraelu. Povzpnemo se na vzpetino na koncu starega dela, kjer se nam odpre pogled na Tel-Aviv, ki je resnično čudovit. S peščeno plažo in stolpnicah v ozadju zgleda kot kakšen Miami. Nato se odpravimo proti novemu delu, kjer pridejo naša kolesa do izraza, saj bi peš potrebovali vsaj kakšno uro ali dve hoje, temperature pa so se povzpele za naše razmere kar visoko, tako da smo imeli čudovit poletni dan. Peljemo se skozi čudovito urejeno plažo in nato zavijemo med stolpnice, kjer se čuti utrip Tel-Aviva in hitrost življenja v tej gospodarski prestolnici Izraela. Čas je za oddih in malico, kjer se spoznamo z visokimi cenami v trgovinah. Na srečo je zelo veliko prodajalcev sveže stisnjenega soka po primernih cenah, ki nam vlije novo energijo. V centru mesta smo izgubili kar precej časa, izborili smo si celo panoramski ogled mesta iz vrha stolpnice, v katero smo se pretihotapili. Počasi se odpravimo nazaj v hostel po stvari in se odpeljemo na sever proti Haifi. Vmes naredimo še postanek ter si ogledamo rimske ostanke pri mestu Hadera. V Haifo prispemo okoli 19.30 ure. Sledi vožnja do našega prenočišča skozi mesto, ki se izkaže za zelo živo in zanimivo. Na hitro se odpravimo proti centru ter iskanju lokala s prenosom finala nogometne tekme Lige Evropa (Sevilla – Benfica). Končno ga najdemo in še takšnega z živo glasbo, kjer si privoščimo zelo zasluženo pivo! Ljudje so prijetno razpoloženi in tudi mi uživamo v naši avanturi, le ko se odpravimo, nas malo stisne,  ko izvemo, da je pivo 8 €.

3.dan (15.5.2014)
Zgodaj zjutraj se odpravimo na plažo. Pesek do koder seže pogled, super valovi ter časovna omejitev, ki nam razvajanje omeji na cca. 2 uri. Nato pa ogled največje znamenitosti, čudoviti vrtovi Haife, ki se kot oaza sredi puščave dvigajo iz mesta do vrha hriba, krasi pa jih izjemno lepa razporeditev palm in vodnjakov. Pot nas pelje na zahod preko hribovite pokrajine, kjer se odpravimo do Galilejevega jezera, kjer se nam odpre razgled na kar 3 države (Jordanija, Sirija, Libanon). Ko prispemo do jezera, o katerem smo veliko prebrali pa sledi razočaranje, saj je obala in predvsem voda zelo umazana, tako da od načrtovanega kopanja ni bilo nič. Dobra volja je vseeno na vrhuncu in tako se odpravimo dalje. Naslednja destinacija je Nazareth, kjer naletimo na veliko kolono in gnečo turistov. Izgubimo veliko časa, tako da se odločimo odpraviti naprej in malo spremenimo naš plan potovanja. Namesto v Jeruzalem se odpravimo prenočiti v bližnji Tel-Aviv, kar se kasneje izkaže za zelo dobro idejo. Če pogledamo nazaj, smo bili enotnega mnenja, da bi ta dan lahko bolje izkoristili, saj je sever Izraela oziroma pot od Haife do jezera Galileo in Nazareth dokaj nezanimiva, če ne greš tam z verskim ciljem in ti ogled Nazareta nekaj pomeni. Ampak dobro, tudi to je del in čar potovanja, da sam odkriješ stvari in kraje, tako zanimive kot nezanimive, in ne da se ravnaš samo po priročnikih iz knjigarne.

4.dan (16.5.2014)
Zjutraj štart zopet iz Tel-Aviva, vendar tokrat na jug! Gremo proti puščavi in Rdečemu morju ter Jordaniji, kar se na koncu izkaže za zelo velik zalogaj kilometrov v enem dnevu. Pa gremo lepo po vrsti. Kot rečeno, nas pot pelje proti jugu. Kmalu prispemo do Gaze oz. kakšnih par 100 metrov pred njo, saj je vojaška (beri tankovska) aktivnost na tem področju zelo velika, še posebej danes, dva meseca po našem potovanju, kjer se dejansko odvija vojna. Ne preostane nam nič drugega kot poslikati vse kontrolne stolpe in ogromen zid, ki zadržuje in nadzoruje Palestince znotraj njega. Nekajkrat smo težko pogoltnili slino. Malo pretreseni od pogleda na to območje se odpravimo dalje in z vsakim kilometrom bližje morju se dviga tudi razpoloženje. Med potovanjem čez puščavo nas presenetijo ceste, ki so v boljšem stanju kot naše avtoceste. Pokrajina se izjemno hitro spremeni v kamnito puščavo brez kakršnegakoli drevesa. Pot ponuja nekaj izjemnih razglednih točk, ki jih seveda izkoristimo! Nato pa končno, Eliat, hoteli, plaža in morje! In to Rdeče! Seveda to takoj izkoristimo in se ohladimo, kajti na jugu so bile temperature okoli 35 oC! Po ohladitvi se poslikamo mejo z Egiptom, ki je od Eliata oddaljena okoli 5 km, nato pa hitro na drugo stran do meje z Jordanijo, saj je ura že 4 popoldne. Tu pred mejo pustimo avto, saj je prehod meje z rent-a-carjem prepovedan. Mejo dokaj hitro prečkamo, plačamo izstopno takso Izraelu (23 €), prečkamo še mejo z Jordanijo in nato kulturni šok! Iz do potankosti urejenega in organiziranega Izraela prispemo na območje barantanja, kjer nam pridejo izkušnje (predvsem iz Maroka) zelo prav. S taksijem se odpravimo do Aqabe, kjer po hitrem postopku najamemo drugi rent-a-car za 48h. Naš novi avto je Hyundai Alto, kateremu se najprej kar nasmejimo, ker vemo koliko kilometrov moramo narediti. Ko pa opazimo, da gori lučka za gorivo, se prava pustolovščina polna smeha začne! Hitro (dobra beseda za ta avto) se odpravimo v ne preveč oddaljeno puščavo Wadi Rum, kjer nas kmalu pričaka pokrajina podobna ameriškemu velikemu kanjonu z ogromnimi osamelci in cesto, ki se vije med njimi in nam ponuja nešteto priložnosti za slike. Ko sonce že hiti proti koncu dneva, z malo barantanja vstopimo zastonj v nacionalni park, kjer pa nam za celoten ogled zmanjka časa, zato se odpravimo samo do prve znamenitosti ter naredimo par super posnetkov v zahajajoči svetlobi nad ogromnimi kamnitimi gorami. Tako, noč se počasi spušča, mi pa si zadamo cilj da prespimo v precej oddaljenem glavnem mestu Ammanu. Na poti se ustavimo še na večerji, kjer spoznamo, da so tu cene neprimerljivo nizke glede na Izrael, tako da si za par evrov privoščimo obilno dobro večerjo. Okoli polnoči, po pravi borbi s tovornjaki in jordansko avtocesto, končno prispemo v glavno mesto. Amman nam takoj priraste k srcu saj je kljub poznim uram poln življenja. Po začetnih privajanjih na novi stil vožnje najdemo prenočišče nasproti najslavnejše restavracije Hashem restaurant. Čisto nehote!

5.dan (17.5.2014)
Dan takoj začnemo z zajtrkom v restavraciji preko ceste, kjer se vsak od nas pošteno naje za en sam  evro! Jordanija nam je vedno bolj všeč! Kmalu ugotovimo, da smo nastanjeni v strogem starem centru, zato ne porabimo veliko časa za doživetje mestnega utripa, kjer kar vre ljudi in raznovrstnih prodajalcev. Odpravimo se na vzpetino sredi mesta, kjer so ostanki rimskega templja, od koder se nam pokaže prava velikost Ammana, ki je zares ogromen. Po večurnem raziskovanju, nakupovanju in celo obisku brivca se počasi odpravimo nazaj proti avtu. Seveda še enkrat na hitro v našo restavracijo ter proti naslednji destinaciji, Mrtvem morju! Izhod iz mesta nam je delal precej več preglavic kot smo pričakovali (že smo krenili v smeri Iraka in Saudske Arabije), vendar so nam domačini, ki so bili pripravljeni pomagati, priskočili na pomoč. Po zanimivi nedolgi vožnji prispemo do Mrtvega morja, kjer najdemo divjo plažo, kjer smo se zaradi strnjenih kristalov soli počasi spustili do vode, nato pa… noroooo, neverjeten občutek, ki bi ga vsak moral doživeti! Veš tisto, ko se v vodi vržeš nazaj pa te lepo dvigne voda v sedeči položaj in ti ne pusti se potopiti? No takšen je občutek! Tu ostanemo kar nekaj časa, saj se po napornemu prejšnjemu dnevu nikomur ne mudi. Ko le pride čas odhoda, se odpravimo po poti, ki so nam jo sicer odsvetovali, a smo morali pridobiti kakšno uro. Zato se na koncu Mrtvega morja pri mestu Al Mazraa odpravimo v gorato notranjost proti mestu Kerak. Nato zavijemo proti jugu in se tako peljemo po hribovju med dvema glavnima cestama Jordanije v smeri proti Petri, ki je naša naslednja destinacija. Pot je bila zares zanimiva, vendar nas je avto kljub veliki količini smeha na njegov račun, vse prav prijetno presenetil in zdržal vse napore. Po parih postankih v gorskih vaseh in kakšnemu okrepčilu ter novih avanturah in dogodivščinah prispemo v Petro, v že prej rezerviran hotel.

6.dan (18.5.2014)
Petra! Eno od novih čudes sveta. Temperatura se počasi dviga, prav tako naša vznemirjenost med hojo od vhoda do začetka kanjona, ki nas med stenami vodi do ene najbolj prepoznavnih stavb na svetu. Če morda kdo ne ve, je to šele začetek pravega trekinga po kanjonskem območju, ki je milorečeno ogromno. Med potjo se vse okoli nas odkrivajo novi templji, nove hiše, stavbe ter razgledne točke, na katere smo se povzpeli po želji za čimbolj noro in inovativno sliko. Pot nadaljujemo proti samostanu, ki se nahaja na koncu tega kanjona in do katerega vodi strma in kar dolga pot, med katero smo kupili kar nekaj flaš vode. Končno prispemo do »konca poti«, kjer se nam pokaže v steni izklesana še večja zgradba kot na začetku, vse okoli nje pa super razgledne točke za pravo doživetje veličine, te res veličanstvene pokrajine. Tako, stojimo na koncu parka, čas je da se odpravimo nazaj, vendar tu pride do izraza naš karakter, ko se odločimo za drugo, bolj plezalno pot po kateri na trenutke dobimo občutek da ne bo šlo naprej. Pa vendar, kjer je volja, je tudi pot! In za trud smo na kar nekaj mestih zelo poplačani, saj pot pelje na najvišje točke, na vrhe osamelcev, do katerih se le redki odločijo, da jih bodo obiskali, vendar ponujajo malovideni razgled z vsemi drugimi pod tabo. No, enkrat se moramo tudi mi spustiti in tako počasi pridemo na varna tla, kjer se mirno še enkrat sprehodimo mimo glavne zgradbe (knjižnica). Nato pa hitro do avta, kjer ugotovimo, da smo hodili in plezali po parku kar 8 ur, naš rok 48h rent-a-carja pa se nam hitro izteka. Sledila je kar zanimiva vožnja in bitka s časom ter predvsem gorivom, saj smo avto lahko oddali povsem prazen. No, na koncu nam je uspelo. Sicer smo zamudili za 20 minut, ampak je bilo vse ok. Ura je bila okoli 18h, hitro smo poiskali prenočišče (hotel ob obali s pogledom na Izrael ter Egipt) za 10 €/osebo, nato pa na zasluženo kopanje v Rdečem morju po napornemu dnevu. Zvečer še malo po mestu, kjer je zopet povsod polno ljudi in raznih obrtnikov, nato pa do hotela napolnit vse baterije za zadnja dva dneva.

7.dan (19.5.2014)
Zjutraj se takoj odpravimo zopet nazaj v Izrael, kjer nas pričaka naša Nissan Micra. Plačali smo izstopno taksno 10 €. Odpravimo se proti severu, smer Jeruzalem, vendar potujemo po vzhodu ob Jordaniji. Vse s ciljem, da preverimo slanost Mrtvega morja še na izraelski strani! Po kakšni uri ali dveh namakanja pohitimo mimo Masade do Jeruzalema, ki je sedaj že kar blizu. Takoj ob prihodu že dobimo občutek veličine tega mesta, ki se kaže na vsakem koraku. Po nekaj vratolomnih vožnjah po starem jedru končno najdemo mesto za naš avto in se napotimo do hostla, ki je točno v starem centru poleg notranjega zidu. Bližje ne gre, pa še glede na Izrael, kar poceni. Takoj se odpravimo raziskovat hodnike Jeruzalema in kmalu ugotovimo da imamo hostel 5 min hoje od Zahodnega zidu, najbolj svetega judovskega templja. Pot do njega pelje seveda preko kar nekaj varnostnih točk, ki jih je v Jeruzalemu milorečeno ogromno, vendar se jih človek počasi navadi. Okoli zidu je vedno veliko ljudi, tako vernikov kot turistov, ki si ga pridejo samo pogledati in narediti kakšno fotografijo. Tako smo si ga ogledali tudi mi, se odpravili še v notranjo molilnico in se polni nekih novih vtisov odpravili do obzidja, kjer se je počasi vse zapiralo. Prav zanimivo je bilo stati pred mogočnim zidom, ki je res veličanstven, vedoč koliko ljudi je tu umrlo zaradi vere, takšne ali drugačne. Opravili smo krajši ogled zunaj obzidja, nato pa zopet v notranji labirint z zemljevidom v roki, ki je kazal samo glavne ulice. Malo levo, malo desno pa se povsod pride. Tako smo tudi mi, po nekaterih ovinkih, ki so nam razkrili vedno kaj zanimivega, prišli do naše zadnje nočitve na potovanju!

8.dan (20.5.2014)
Zadnji dan se začne že zelo zgodaj, saj bo treba na hitro še podnevi pogledati stari center Jeruzalema pred povratkom v Tel-Aviv. Na začetku se hitro odpravimo do avta, da ga preparkiramo na dovoljeno mesto, tako da se odpravimo na ogled 15min hoje stran od starega centra. Na vhodu v obzidje se že vidi gneča, ki nas spremlja skozi celo dopoldne, kajti stari del je preplavljen s turisti, verniki in tudi takšnimi kot smo bili mi, željni videti in doživeti kaj novega. V starem delu je res ogromno stvari za videti, vendar zopet odvisno s katerega kota to gledamo. Verskih stvari je seveda nešteto, vendar kar je bilo nam zelo zanimivo je to, da je stari del mesta razdeljen na štiri verska okrožja in da tam vsi lepo živijo, delajo ter se prepletajo v miru. Vsi spoštujejo drug drugega in njihove svete stvari. Tako vidiš množico turistov, ki hodi po Kristusovi poti, poleg pa muslimani hodijo na molitev. Zelo zanimiva je tudi infrastruktura starega dela, saj je veliko ulic pod obzidjem, kar da še poseben čar temu zapletenemu labirintu. Polni vtisov in ogledov se počasi odpravimo proti avtu, na poti kupimo še zadnje izraelsko pivo, ter se odpravimo proti letališču Ben Gurion v Tel-Avivu. Tu oddamo avto ter se napotimo proti terminalu, kjer smo prispeli do neizogibnih kontrol in spraševanja. Zadnji se vkrcamo na letalo in poletimo nazaj proti Budimpešti. Med letom nazdravimo ter strnemo vtise na vse dogodivščine. V Budimpešto prispemo okoli pol 1 ure zjutraj ter se odpravimo na zadnjo pot tega potovanja proti Sloveniji –  v nov deloven dan, naproti iskanju novih destinacij za nove dogodivščine ter avanture!

Potovanje nas je stalo z vsem vključenim malo manj kot 500 €.

P.S.   If you don’t go, you don’t have a story!

U. U.