Jamajka: Črni biser Karibov

JAMAJKA🇯🇲

🏖 Otok sredi Karibov. Otok neverjetnih peščenih plaž. Otok Boba Marleya. Otok zelenja. Otok Reggae glasbe… in še bi lahko našteval. Vse to je Jamajka, ki leži južno od Kube in zahodno od otoka Hispaniola, na katerem sta državi Haiti in Dominikanska republika.

🚗 Z družbo smo ga obiskali lani januarja. Ujeli smo še zadnje lete letalske družbe Eurowings in za okroglih tristo eurov kupili povratno karto. Tam smo najeli avto in obdelali otok v lastni režiji. Prenočišča smo rezervirali za sproti. Dan za dnem.

🌎 Jamajka, ki je velika kot pol Slovenije in ima okoli tri milijone prebivalcev ima tudi najhitrejšega človeka na svetu. Vsi vemo, da je to Usain Bolt. Na otoku je lastnik dveh športnih barov. Enega smo tudi obiskali.

☀️ Jamajka razpolaga z neverjetnimi peščenimi plažami in epsko modrino morja. Ni ravno backpackerska destinacija, nikakor ni poceni. Večina ljudi gre tam na dopust v resorte. Veliko plaž je plačljivih.

🌿 A največja težava je kriminal. Denimo v glavnem mestu skoraj, da ni manj kot tisoč umorov na leto. Najbolj črna leta sta bila 2009 in 2017, kjer je bilo zabeleženo več kot 1600 umorov v enem letu. Ko smo obiskali šoping center v Kingstonu je parkirni prostor obdan z visoko ograjo, nad njo ogromno bodeče žice in zapornice pri vhodu, kjer dobiš nekakšen parkirni listek, ki ga ob izhodu vrneš. Občutek ravno ni najbolj prijeten.

🎥 V Montego Bayu, drugem največjem mestu na otoku smo bili deležni večerne čistke ulic. Vojska je okoli enajste ure zvečer prišla na ulice in v gardu s puškami preganjala ljudi. Zato so verjetno hotelski kompleksu obdani z visokim obzidjem. Marihuana je legalizirana in je na voljo vsepovsod. Ljudje so mi na trenutke izgledali kot E.T. vesoljci.

👌 Sicer pa ima Jamajka ogromno stvari za početi. In če se izogibate dveh največjih mest mi je delovala varna in enostavna za potovati z avtomobilom. Vozijo po levi strani, saj so bivša britanska kolonija.

🏝 Poleg poležavanja s pivom in kokosom v roki smo obiskali tudi rojstno hišo Boba Marleya, nekaj turkiznih slapov (Blue hole, Dunn’s river falls,..), jezdili z bambusi po reki (Martha Brae river rafting), skakali v jame, snorkljali ob Seven Mile beach in spili Gin tonic ali dva v Rick’s Cafeju v Negrilu ob sočnem zahodu.

🛬 Fascinantna je Dead end beach, ki se nahaja v neposredni bližini Montego Bay letališča in kjer ob poležavanju občudujete pristajanje letal.

🏝 Če me vprašate ali bi se še vrnil nazaj bi rekel tako. Je luštno, vsakemu bi priporočil. Ampak, ko potegnem črto zame obstaja več drugih bolj simpatičnih karibskih otokov. Predvsem tistih živahnih z Reggaeton glasbo. One love 💚💛🖤 Ya, man!

MP 🧢

Koliko stane kazakstanska ratkapa?

Vsake toliko gledam slike in posnetke iz potovanj. Večina njih me do potankosti spomnijo na neko situacijo. Ena izmed mnogih anekdot je ta iz Kazakstana in jo bom delil z vami. Vedno znova me nasmeji. Saj je bistvo potovanj, da se damo v drugačno situacijo kot smo doma. Kajne?

 S prvim januarjem leta 2017 je deveta največja država na svetu sprejela sklep, da za mnoge države ukinejo vizume in se s tem odprejo svetu. Med naštetimi država je bila tudi Slovenija. Potencial v celi zadevi je videl madžarski nizkocenovnik Wizzair in odprl povezavo med Budimpešto in Astano (zdaj Nur Sultan). Izkoristili smo first minute ceno letalskih kart in bukirali termin v mesecu juliju. Gremo v Centralno Azijo. Prvič!

Načeloma nikoli ne načrtujem poti v naprej. A vseeno malo vprašam strica Googla ali pa Youtube. Preverim tudi cene prenočišč ter vedno preferiram, če je le možno potovanje z lastnim prevoznim sredstvom. Začnem na Googlu rent a car Astana. Nič. Ok, si rečem. Gremo, bomo videli takoj na letališču ko prispemo. V ekipi so bili poleg mene še Nejc, Milan in Matjaž. Moji “Dolenčki”.

Prispemo v glavno mesto Kazakstana okoli polnoči. Na letališču ne dela nič! Hm. Nagrada za 1000 €. Kje dobiti avto? Vprašam redke sprehajoče se osebe po letališču avto, rent a car, mašina… Odlično, nihče ne govori angleško. Itak. Veselica bo. A sreča, da se srbo-hrvaško da marsikaj dogovoriti glede na to, da so bili pred leti del Sovjetske Unije. Nismo imeli nobene izbire.

Čez glavo mi je švignila ideja. Pred letališko stavbo vidim kup taxijev. Pristopimo in vprašam. Vem približno kako se reče avtu. A glavni adut mi je beseda Cколько = koliko. Postavijo se v krog, vsi čudno gledajo medtem, ko se jaz lomim kako vprašati, če bi nas nekdo med njimi vozil po vsej državi 7 dni. To je izledalo približno tako… Skolka ti mene voziš 7 deni oko Kazakstan. Nobenem nič jasno!

Mine nekaj minut, končno se sporazumemo in taxisti porinejo v ogenj najmlašega. Ti boš vozil. Vemo od oka, da je Kazakstan poceni država. Začnemo cenkanje. Dogovorimo vse do potankosti kar v praksi pomeni najem avtomobila za 7 dni z šoferjem in 3500 km vključenih v ceno. Cena je 500 €. Pa prenočišče za voznika? Vključeno. Roka…roka! In gremo…

Ura je 1 zjutraj. Dečko, katerega ime se nihče med nami ne spomne je najprej zapeljal na bencinsko, trgovino, ki je delala vso noč in nato k njemu domov. Tukaj spoznamo mamo in očeta. Tukaj se začenja zgodba o “ratkapah”.

Ko smo spoznali mamo in očeta sin pokliče očeta na stran in mu razloži našo popotniško operacijo. Nekam dolgo je trajalo. Mama mi je vmes posodila iglo, da sem lahko vmestil v telefon lokalno sim kartico. Vrne se oče in v ostrem tonu lokalnega jezika zavpije. Jaz grem! No vsaj zvenelo je na ta način. Spogledali smo se, naredili s sinom skupno fotko in vzeli pot pod noge.

Še pred tem pravi gospod. cca pol denarja zdaj, pol na koncu. Ok. Boss! Jaz se vsedem spredaj, fantje zadaj. Predhodno smo se dogovorili, da bo prva postojanka kar jug države. Konkretno Almaty, največje mesto v državi. Vprašamo šoferja ali je to ok. “Njet probljem”. Gud rovd? “Xорошо”. Ok stric, ampak čaka nas 1200 km vožnje. Še enkrat “Njet probljem”!

Štartali smo okoli pol treh zjutraj. Stric ustavi na črpalki, vzame tri red bulle, nekaj čokoladic in kanister vode. Ponavadi vedno kupimo na odhodnem letališču kakšen liter ali dva žganja za razkužiti. Po širokih večpasovnicah Astane zapuščamo glavno mesto in se poženemo proti jugu. Zmanjkalo me je.

Okoli petih zjutraj, ko se je počasi začelo daniti me prebudi godrnjanje Matjaža (Fruca). Zakaj spite, ko je tako lepa pokrajina? Ok Fruc, je vse kul? Saj je na pol mrak zunaj. Nič se ne vidi. Medtem je spil sam pol flaše Jacka. Legenda je šoferju delal družbo, kateremu se je pretirano spalo.

Čas je za prvi postanek. Malo svežega zraka. Šofer iz prtljažnika vzame kanister vode in se začne polivati po glavi, popravi zadnjo luč in nadaljujemo. Ceste so skoraj prazne, na trenutke solidne, včasih luknjaste in skrajno nepredvidljive. Razdalje med kraji so ogromne. Benciske redke, a gorivo poceni. Veliko ljudi menja predrte pnevmatike ob cesti. Levo in desno, naprej in nazaj je čista ravnina in sama stepa.

Spomnim se, ko smo dali backpack-e v prtljažnik tam skoraj, da več ni bilo prostora. S seboj je vzel rezervno gumo in nekaj orodja. Zakaj toliko orodja? Razmišljam… Peljemo se in nam nek mladenič maha ob cesti. Potrebuje pomoč, počila mu je pnevmatika. Naš “maestro” z našo malo pomočjo mu seveda pomaga. Vse “šraufencigerje” je imel s seboj. Kakšen kralj. Cпасибо in nadaljujemo.

Cesta postaja vse bolj luknjasta in neizprosna. Tako je bila ravna, da bi v primeru gladkega asfalta komot vozil z zaprtimi očmi. Vleče se. Z gospodom ni pretirane komunikacije. Vsak odgovor na mojo srbo-hrvaško vprašanje je bil kratek. Ok. Tudi nas ni bogve malo skupaj in nas premetava sem ter tja. Maksimalna hitrost je 100 km/uro. Sonce greje avto, šofer noče dati klime. Jaz prižgem, on izklopi. Zopet jaz prižgem, on izklopi. Šparamo z gorivom.

Bili smo po zemljevidu nekje na pol poti. Naenkrat močno cviljenje zavor! Komaj se ustavimo. Model obrne avto in začnemo peljati v obratno smer. Halo! Kaj ti je? Čez nekaj sekund zopet obrne avto in ustavi. Odpne varnostni pas, vstane iz avta. Vsi debelo gledamo. Kaj za vraga počne? Odkoraka od vozila, se skloni in pobere “ratkapo”. Wtf?

A nam je morda zaradi vseh teh silnih udarcev napol uničenega cestišča odpadla ratkapa? Medtem, ko se vsi čudimo odprem okno in ga poskušam vprašati, če nam je odpadla. Nekaj po rusko zamomlja, odpre prtljažnik, odloži ratkapo in zapre. Gremo naprej. Ok.

 Prispemo pozno v Almaty. Ker imamo lokalno sim kartico najdemo preko neta prenočišče. Parkiramo pred hostlom. Gledamo naš taxi avto, vse ratkape na mestu. V prtljažniku med nahrbtniki leži vsa umazana in prašna ratkapa. Zakaj jo je vzel? Čudno. Ga vprašamo kje bo spal? Pravi, da v “mašini” (avtu). Stric ne se hecat, vozil si osemnajst ur. Pridi z nami, mi častimo. Vzamemo sobo za 8, vendar smo v njej sami. Gremo jest in zaslužen pir.

V naslednjih dveh dneh krožimo po okolici največjega kazakstanskega mesta ter se odpeljemo do Charyn nacionalnega parka, ki je oddaljen približno tri ure. Vmes doživimo še dvakrat naglo zaviranje. Glej ga zlomka. Spet je našel ratkapo! “Oči” ima kot sokol. Že tako ali tako nismo imeli prostora zadaj. A je lepo zložil eno na drugo. Ko bi ga vprašali, da bodo ruzaki umazani bi odvrnil “Njet probljem”. Ok stric. Pravi, da se bo to lahko dobro prodalo! “Dengi dengi”. Še dodatno bo zaslužil. Hvala bogu stric. A trikrat si nas skoraj iz ceste zapeljal!

Tretji večer ob dobrem lokalnem bambusu dobimo idejo. Kaj pa če bi šli v Kirgizistan? Odštekani smo dovolj, dejmo it! Šofer, ki je ves čas spal z nami v hostlu ni bil pretirano komunikativen. Verjetno zaradi jezikovne bariere. A ko smo ga vprašali, če gremo v Kirgizistan so se mu učki zasvetili kot majhnemu otročičku. Tam namreč še ni bil nikoli. Kakor se ga je dalo razumeti vse od razpada Sovjetske zveze ni prečkal meje svoje države.

 Jutranja budilka zazvoni. Gremo še bolj proti jugu. Samo tri ure vožnje je glavno mesto Kirgizistana, Biškek. Julij je, že zjutraj je vroče kot v Sahari a mi vseeno vsi veseli. Normalno, saj smo na potovanju. Zapuščamo Almaty. Vozimo se z avtom, ki ima prevoženih krepko čez tristo tisočakov. Nekaj začne ropotati. Nič presenetljivega! Čisto normalno kje vse smo se vozili in koliko decov je bilo v avtu. Desna zadnja pakna je šla. Potrebujemo avtomehanika. Najdemo, po dveh urah postanka nadaljujemo.

Meja. Vemo, da vizuma za Kirgizistan ne potrebujemo. Pravi gazda pojdite vi peš preko meje, jaz pridem z avtom. Ok. Nahrbtnike pustimo v prtljažniku. Naredimo selfija in prečkamo mejo brez posebnosti. Dobimo štampiljke na eni in drugi strani. Na drugi strani poleg taxistov ni skoraj nobenega. Čakamo, čakamo in čakamo. Minila je ura in pol. Kje za vraga je? Ni ga od nikoder, mi pa brez ruzakov. Hm.

S fanti diskutiramo o tem zakaj ga še ni in kaj se je zataknilo glede na to, da si avtomobili sledijo en za drugim. Nimamo njegovega kontakta, da ga pokličemo. Po uri in pol čakanja se odločimo, da gremo nazaj. Uradnik gleda potni list, ni mu jasno, da imamo štampijlke z današnjim dnem a ne komplicira in spusti naprej.

 Prečkamo mejo in ga začnemo iskati. Na prvo ga ne uspemo najti. Približno tristo metrov stran vidimo parkiran naš avtomobil in v njem sedi šofer. Kaj se je zgodilo Boss? Njet, njet, njet. Ok, za kaj gre? Ne more prečkati meje! Kaj, zakaj, čemu? Stopi iz avta, kjer se poskušamo pogovorjati z nogami in rokami. Jezik je v tem trenutku velika težava.

V bližini je bilo precej ljudi. Veliko je prodajalcev sadja in raznih stojnic s hrano in tobačnimi izdelki. Nekaj jih pristopi. Iščemo nekoga, da bo komunikacija stekla lažje. Najdemo ga! Preko posrednika ga vprašamo zakaj ne moreš čez mejo? V žalostnem tonu odgovori. Ne morem, ker imam kredit. Kaj? Ja imam kredit in so to videli v sistemu in ne morem prečkati meje. Je to možno?

Spomnem se, ko je rekel, da še nikoli ni prestopil državne meje odkar so se odcepili od Sovjetske zveze. Rečemo vredu, kaj bomo zdaj? Kako naprej? Imamo še tri cele dneve. Ostali pa smo brez prevoznega sredstva. Oddaljeni smo od letališča približno 1500 km. S fanti smo enotni, ni paničarjenja. Bomo že nekako.

Najprej ga moramo izplačati. Vendar kako? Dali smo mu v začetku polovico denarja (250 €), polovico smo dogovorjeni ob koncu. Danes je čertrti dan. Nekaj mu moramo dati. Začnemo preko posrednika pogajanja. Hoče ves denar! Ne damo! Nastane težava. Začnejo se povišani toni. Vse več ljudi je okoli nas. Za nameček se mora vrniti do Astane, kar v prevodu pomeni približno 1500 km. In to sam! Ufff.

“Skolka”? Traja pregovarjanje. Pade deal. Evo ti še 150 € in vse je bilo rešeno. Dedec je imel v prtljažniku še tri ratkape. Vzamemo ruzake, si zaželimo srečo in odjadramo vsak v svojo smer. On na sever, mi na jug. Njegova je bila zelo dolga! Še dandanes ne vemo kako je bilo gospodu ime. Ali se je vrnil srečno domov?

✈️ Mi smo nadaljevali do Biškeka, kjer smo najeli avto in sami raziskovali luštne kotičke te dežele. Za nazaj smo kupili enosmerno karto iz Biškeka do Astane od koder smo leteli nazaj v Budimpešto. Bilo je luštno. Priporočam.

A vendarle. Po skoraj treh letih se še vedno vprašam koliko stane ta kazakstanska ratkapa❗️

MP  www.pocenipotovati.si

 

Otok Sal: Zelenortski peščeni raj

🇨🇻SAL, ZELENORTSKI OTOKI🇨🇻

☀️ Imate radi dopust v pravem pomenu besede? Potem je otok Sal kot narisan za vas. Lani se je odprla nova povezava iz Milana letalske družbe Cabo Verde Airlines in smo jo morali izkoristiti. Saša, Tina, Tilen in Stojka so bili zagotovilo za perfektno družbo in sproščen julijski dopust.

🏝 Cabo Verde, Cape Verde, Kapverdske otoke ali Zelenortske otoke sestavlja arhipelag 10 vulkanskih otokov v Atlantskem oceanu, ki se razprostirajo nekaj več kot 500 km od obale Afrike. Sal, ki po portugalsko (btw portugalski jezik je tukaj uradni jezik) pomeni sol je eden izmed treh peščenih otokov in je raj za surfanje in kajtanje ter miren družinski dopust. Njegove turkizne bele plaže vas bodo navdušile.

🚙 Verjetno za edino destinacijo ne priporočam najem avtomobila za vse dni, saj je otok zelo majhen (cca 220 km2). Ima samo tri večja mesta. Glavno mesto Espargos, kjer se nahaja tudi mednarodno letališče, v Palmerii je glavno pristanišče in Santa Maria, kjer je vso turistično dogajanje. Na otoku s sloganom “No Stress” živi približno 40 tisoč simpatičnih prebivalcev.

👁 Za zabavo in raziskovanje je super najeti štirikolesnik (odlične off road poti) ali kakšen velik avto. Glavne stvari, ki ji je vredno videti so Buracona, Blue Eye, Pedra de Lume (soline, kjer lahko lebdite v vodi tako kot v Mrtvem morju), rezervat želv (Caretta turtles), ogled malih morskih psov (Lemon shark), panorama Espargosa, botanični vrt…

👣 Cene v trgovinah in gostilnah so podobne našim, imajo dober tunin steak in jastog. Lokalci so zelo agilni in igrivi na plaži. Igrajo odbojko in nogomet. Pridružite se jim. Glavno dogajanje v Santa Mariji je na pomolu. Zjutraj dovoz svežega ulova in popoldne skakanje v vodo.

Definitivno priporočam 👌

MP 🧢

Korzika: Plaže in francoski šarm

Počitnice

☀️ Je odlična dopustniška destinacija. Čudovit otok, ki je četrti največji v Sredozemlju smo z družbo obiskali v letu 2013. Upravno je Korzika del celinske Francije, čeprav jo od nje loči Ligursko morje. Ima okoli tisoč kilometrov obale od tega eno tretjino peščene. Ima preko 200 plaž. Površina otoka znaša skoraj 8700 km². Najvišji vrh Monte Cinto je visok kar 2710 m, na otoku je preko 70 vrhov višjih od 2000 m. Tukaj biva okoli 340 tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Ajaccio.

korz 1

Pokrajina

Korzika je sestavljena iz dveh delov in sicer: Zgornja Korzika (Bastia in okolica) in Južna Korzika (Ajaccio in okolica). Zahodna obala je bolj deljena, saj je izpostavljena prevladujočim vetrovom, zato je tukaj veliko globokih zalivov. Vzhodna obala je pretežno linearna, polna ravnic in čudovitih peščenih plaž. Na otoku je tudi veliko rek in jezer, ki tvorijo čudovito pokrajino. Najdaljša reka je Golo (90 km), medtem ko so ledeniška jezera visoko v gorah. Korzika je uspela ohraniti naravna območja v mednarodnih morskih parkih in naravnih rezervatih med katerim je najbolj znan Scandola, ki se nahaja na severozahodu otoka in Bonifacio na jugu.

korz 2

Moj pogled

🚙 Korziko lahko obiščete z letalom, motorjem, avtodomom ali z avtomobilom. Mi smo izbrali zadnjo opcijo in sicer trajekt iz Livorna v Bastio. Road trip z dvema avtomobiloma preko luštne Toskane. Igor je vozil svoj avto, jaz mojega legendarnega Cliota. Vedno sem govoril, da bi šel z njim tudi na “Mont Everest”. Pred odhodom sem naredil veliki servis. Nemalo od meje v Italiji zaslišim čuden zvok na avtu. Ustavim, pogledam in nadaljujemo. Rečem, saj bo. Prispemo na otok Napoleona in direktno k avtomehaniku. Na kratko pogleda in reče… “Alternateur capute”. To so edine besede, ki smo jih razumeli. Samo kako, če sem naredil veliki servis? Pustimo avto čez noč pri njemu, zamenja jermen in jermenico in avantura se lahko začne.

💦 V 11 dneh smo videli in doživeli veliko. Peščene plaže so rajske. Na trenutke imaš občutek kot, da si na Karibih. Imeli smo aktiven dopust, saj smo nekaj nočitev bivali na severu in nekaj na jugu. Južni del me je nekako bolje prepričal, vsaj z plažami. Dodajte na seznam naslednje plaže: Plage de Santa Guilia, Plage de Rondinara, Plage de Balistra, Plage du petit Sperone, Plage de Paraguan, Plage du Pinarello, Baie de Saint Cyprien, Plage de Calvi, Plage de Ruppione, Plage de Mare E Sole… Luštna sta tudi genovski stolp La Parata v okolici Ajaccia in klifne stene v Bonaficiju. Za dnevni obisk priporočam otok Lavezzu.

🚙 Ravno v mestu, kjer je bil leta 1769 rojen Napoleon Bonaparte nam je crknil avto. Moj legendarni rdeč Clio. Za nemeček v soboto popoldne. Bili smo ravno na poti proti severu, kjer smo se premestili v drugi apartma. Najprej so gorele vse možne lučke in nato sredi krožišča mrk. Uspel sem zaviti iz krožišča na parking. Da smo znižali stopnjo stresa smo si na parkingu naredili piknik. Kar nekaj ljudi smo vprašali za avtomehanika a zaman. Nato čez 3 ure pride mimo gospod z vespo. Pojasnimo situacijo, pogleda pod “havbo” in pravi “alternateur capute”. Ok, očitno je imel avtomehanik prvi dan prav. Zapelje me z motorjem na bencinsko črpalko kupiti nov akomulator. Vmesti ga v avto in tako uspemo priti do drugega apartmaja, ki je oddaljen cca 150 km. Sredi noči, večino poti z ugašnjenimi lučmi. Smerokaze sta dajala Igor in Grega v avtu pred nami. Naslednja dva dni je bil avto na popravilu.

Stvari za početi

 Na otoku je tudi veliko rek in jezer, ki tvorijo čudovito pokrajino. Najdaljša reka je Golo (90 km), medtem ko so ledeniška jezera visoko v gorah. Korzika je uspela ohraniti naravna območja v mednarodnih morskih parkih in naravnih rezervatih med katerim je najbolj znan Scandola, ki se nahaja na severozahodu otoka in Bonifacio na jugu.

🗺 Otok je raj za pohodnike in potapljače. Celotno območje je prepleteno s potmi iz ene obale na drugo stran, ki vključujejo najbolj skrite, najbolj oddaljene in najbolj nedostopne predele otoka. Potapljači bodo uživali v bogatem podvodnem svetu Sredozemskega morja. V poletnih mesecih obstaja nešteto možnosti za surfanje in jadranje, zlasti v obalnih mestih Porticcio, Porto Vecchio in St. Florent.

Zgodovina

✈️ Slovencem je Korzika ostala v tragičnem spominu zaradi letalske nesreče Douglasa DC-9 v kateri je 1. decembra 1981 življenje izgubilo vseh 180 slovenskih turistov in članov posadke, ki so se z Inex-Adrio Avioprometom peljali na počitnice.

Kdaj na dopust

☀️ Veliko ljudi obišče Korziko v juliju in avgustu, saj je to obdobje intenzivne toplote, pomembnih kulturnih dogodkov in pa tudi velike gneče ter visokih cen. Priporočam vam obisk otoka junija ali septembra, ko so cene prenočišč nižje.

🍺 Ko potegnem črto je ta francoski biser zelo primerna počitniška destinacija za družine, družbe in pare. Priporočam.

MP 🧢

Video:

Gran Canaria: Družinski dopust

DOPUST Z DRUŽINO

Vsi dopusti so nekaj posebnega vsak zase. A dopust z družino, z vsemi najbližnjimi je zares čast in nekaj izjemnega. Tudi mama je presekala obljubo, da nikoli ne bo šla na letalo. Pa je šla! In še bi šla. V letu 2018 se je odprla nova povezava letalskega prevoznika Ryanair iz Trevisa na ta čudovit kanarski otok. Zgrabil sem priložnost in kar na lastno pest rezerviral osem letalskih kart, dva rent a carja in apartma s 3 spalnicami za osem oseb. Čas potovanja je bil mesec maj. Niso imeli izbire, “morali so na dopust”. Ja, luštno smo se imeli. Otok je raj za družinske dopuste. Otroci imajo kaj početi. Punčki od sestre sta uživali sto na uro. Ceste so odlične in enostavno prevozne. Rent a car je obvezen in najboljša oblika transporta. Na otoku je veliko trgovskih verig, kjer lahko za približno enako ceno kot pri nas kupite hrano in pijačo. Morda je morska voda malo mrzla (za nekatere), ampak tudi to je sprejemljivo. Zapeljali in sprehodili smo se do Roque Nublo, se razavajali na belih in črnih peščenih plažah, spili kavo v Las Palmasu in si z očetom ogledala tekmo španske Primere Division med Las Palmasom in Girono. Priporočam bivanje na jugu otoka.

POČITNICE

Gran Canaria je tretji največji otok Kanarskih otokov in drugi najbolj poseljen. Je priljubljena počitniška destinacija z razvitimi in živahnimi počitniškimi naselji na jugu ter modernim Las Palmasom na severu. Otok ima okoli 850 tisoč prebivalcev od katerega v glavnem mestu živi cca 380 tisoč. Počitnice na tem otoku obljubljajo celoletno toplo in suho vreme, veliko osupljivih umetnih plaž vse okoli otoka in veliko ravzpitega nočnega življenja. Otok ponuja čudovite plaže vključno z Playa de las Canteras v bližini Las Palmasa, ampak najboljše se nahajajo na južnem delu otoka. Od luštnih plaž velja omeniti Playa Amadores, Playa Mogan, Playa de Tauro, Playa Puerto Rico, Anfi beach, Playa del Ingles in Playa de Maspalomas.

VREME

Na otoku lahko pričakujete podobne temparature skozi vso leto. V poletnem času vas sonce ogreje med 26 in 30 stopinj Celzija, medtem ko v zimskih mesecih okoli 22 stopinj Celzija. Otok bo odlična destinacija za tiste kateri želijo, da se tudi v zimskem času odpravijo na dopust v toplejše in sončne kraje. Pozimi vam priporočamo, da se odpravite v notranjost otoka, ki je obdan s čudovitimi gorami.

STVARI ZA POČETI

Gran Canaria je priljubljena zaradi različnih razlogov, ker poleg uživanja na plaži, kopanja, trekinga v gore, surfanja in ostalih vodnih športov ponuja tudi kulturne izkušnje, obisk muzejev, zgodovinskih znamenitosti, kulturnih dogodkov, kot tudi več pomembnih mednarodnih festivalov, ki potekajo v Las Palmasu skozi celo leto. Tako se na otoku najde za vsakega nekaj. Za vse ljubitelje romantike in fotografije priporočam obisk po domače ogromnega peskovnika (Dunas de Maspalomas). Sipine vas bodo navdušile in prebudile v vas potrebo za kakšno dobro fotko. Probajte ujeti tukaj sončni vzhod. Zanimiv je lahko tudi karting.

NOČNO ŽIVLJENJE

Počitnice na tem otoku so znane po živahnem, glasnem in zelo zabavnem nočnem življenju. Mesta in kraji na južni obali z ogromno bari in diskotekami znajo biti živahnejši od Las Palmasa. Za mlade je popularen Maspalomas. Za bolj sproščujoč večer in romantične duše se ponuja dvorana Auditorio Alfredo Kraus v Las Palmasu s prekrasnim razgledom na ocean, ki gosti tudi koncerte in predstave.

POKRAJINA

Gran Canaria je čudovit otok vulkanskega nastanka z robustno in gorato notranjostjo in je kot nalašč za raziskovanje. Najvišji vrh sega do 1,956 m (Morro de la Agujereada). Zaradi hribovitega reliefa je na otoku ogromno tunelov. Notranjost otoka je izsušena, vendar je tudi vredno raziskati gore in očarljive zaselke, če želite stran od turističnih naselij.

Cookovo otočje: Paradiž v Tihem oceanu

🇨🇰COOK ISLANDS🇨🇰

🌏 Na moji tretji poti okoli sveta lani februarja je bil eden izmed postankov tudi v paradižu sredi Tihega oceana. Rarotonga je največji in najbolj poseljen otok Cookovega otočja, ki meri le nekaj več kot 67 km² in ima nekaj več kot 10.000 prebivalcev. Glavno mesto je Avarua. Odkrili so ga leta 1814 in je del Nove Zelandije.

🏝 Otok je oddaljen približno 4 ure leta iz Aucklanda. Sedel sem zraven para, ki sta se šla tja poročiti. Zanimivo je, da smo z družbo imeli let 18.2, po 4 urah leta smo pristali en dan nazaj, se pravi 17.2. Že pogled iz letala na otok, ko smo se približevali je bil naravnost neverjeten in takoj pomislek kako lahko ljudje živijo sredi ničesar. Btw, ta otok je imel takrat samo 11 poletov na teden! Tahiti, Auckland, Sydney, Los Angeles in notranji let na Aitutaki. Za Aitutaki pravi frend Dominik, da je še lepši.

🚌 Ker smo pristali v nedeljo lokalni transport ni deloval, nismo mogli najeti skuterja, ker moraš za vožnjo narediti lokalno vozniško dovoljenje. Avtobus ima dve progi. Eno v smeri urinega kazalca in drugo v nasprotni smeri. Ker je urad za vozniška dovoljenja odprt med tednom, mi pa smo imeli hiško na drugi strani otoka smo imeli na izbiro le taxi, ki je mimogrede drag kot vse skupaj na otoku ali pa staro klasiko – hitchiking. Ustavil nam je možakar, ki je zaposlen pri Air New Zealand, stisnil vsakemu po Heinekena in nas ekspresno dostavil do prenočišča. Hvala gospod, hvala! In pravi dopust se je začel.

🛵 Z Urošem sva naslednji dan tekla do glavnega mesta, vmes se nekaj kilometrov tudi “prištulila” na prtljažnik mini tovornjačka, kjer sva uredila vozniško dovoljenje in najela dva skuterja.

🏖 Otok sicer v dolžino meri 11 km, v širino 6 kilometrov. Je vulkanskega izvora, obkroža ga laguna, ki je na južnem delu otoka širša in tukaj najdemo štiri s palmami poraščene manjše grebenaste otočke. Glavna cesta se vije ob obali, zato narediš krog s skuterjem v samo pol ure. V vsakem trenutku lahko občudujete turkizne plaže. Ob določenih večerih imajo food market. Najvišji vrh se imenuje Te Manga, dosega 658 metrov in je idealen za ljubitelje trekinga. Notranjost otoka je gorata in porasla z deževnim gozdom ter je zaradi nedostopnosti neposeljena. Pokopališča imajo kar ob cesti v bližini morja. Imajo tudi zanimiv denar (predvsem kovance).

💰 Otok je načeloma drag. Obstaja en večji super market v bližini letališča. Ljubitelji morske hrane boste prišli na svoj račun. Sicer smo zadnji večer v bližini naše hiške našli restavracijo, ki je bila na otoku edina polna in je imela dobro hrano in relativno ugodne cene. Med letališčem in glavnim mestom obstaja tudi fast food, ki ima enkrat na teden akcijske cene.

🌅 Otok je raj za nekoga, ki ima rad mir, ni masovnega turizma, na plažah ni gužve. Ob letališču je bar, kjer greste lahko plesati ob tropskih ritmih. Supanje, kajak, snorklanje in potapljanje so najbolj izrazite aktivnosti, ki jih lahko počnete tukaj. Muri beach je rajska plaža, kjer lahko raziščete kristalno čisto turkizno vodo in se kopate s tropskimi ribami.

🌴 Ogrinja vas toplina tropskega sonca. Vaša edina pereča odločitev je pod katero palmo se boste umestili in odprli mrzlo pivo. Pred vami je kristalno čisto turkizno morje. Temu se reče dopust v pravem pomenu besede.

NEKAJ ZANIMIVOSTI

➡️ Večina vas verjetno ve, da so Cookovi otoki dobili ime po kapitanu Cooku, britanskemu raziskovalcu. Mogoče ne veste, da je le na kratko stopil na nenaseljen atol Palmerston in v celoti zgrešil Rarotongo, največji otok.

➡️ Prvi polinezijski naseljenci, ki so prispeli na Cookove otoke, so prišli s Tahitija okoli leta 900. To je zelo impresivno, saj takrat očitno ni bilo nobenih letal in Tahiti je oddaljen približno 1200 km! Še vedno obstajajo močne povezave med obema narodoma s številnimi podobnostmi med kulturami.

➡️ Cookove otoke dejansko obsega 15 otokov, od katerih je 13 naseljenih. Čeprav otoki predstavljajo le 240 kvadratnih kilometrov zemlje, oceansko območje v in okoli njihovih meja znaša 1,8 milijona kvadratnih kilometrov! Torej boste potrebovali več kot plavuti in masko, da pridete od enega do drugega.

➡️ Cookove otoke vsako leto obišče približno 125.000 turistov. To število postopoma raste.

➡️ Lokalni prebivalci so dokaj prehranjen in močan narod. Zanimivo je, da so dietne dobrine (z manj sladkorja) cenejše, saj s tem oblasti spodbujajo prebivalstvo, da naredijo nekaj v tem pogledu.

Cookovi otoki imajo prosto zvezo z Novo Zelandijo, kar pomeni, da njihovi državljani samodejno dobijo tudi novozelandsko državljanstvo.

Običajna valuta za Cookove otoke je novozelandski dolar, vendar so do devedesetih let prejšnjega stoletja imeli svoje kovance, vključno s tremi dolarji. Medtem, ko so ostale kovance v veliki meri zamenjani je kovanec 3 dolarjev še vedno aktualen in je priljubljen spominek za turiste. Še vedno imajo nekaj lastnih kovancev, vključno s trikotnim kovancem za 2 dolarja, ki je simpatičen.

Na otočju ni McDonaldsa, KFC-ja, niti Starbucksa.

MP 🧢

Lanzarote: Najlepši kanarski otok

Lanzarote z glavnim mestom Arrecife je četrti največji kanarski otok in leži najbližje Afriški obali v Atlantskem oceanu. Leži samo 11 kilometrov severno-vzhodno od Fuerteventure. Je eden najbolj priljubljenih otokov, ki celoletno ponuja sonce, morje in čudovite belo-zlate peščene plaže ter plaže s črnim vulkanskim peskom. Najlepši kotiček na otoku je polotok Papagayo, ki leži vzhodno od Playe Blance, kateri vas bo s svojo lepoto, skritimi samotnimi zalivčki in kristalnim čistim morjem nadvse očaral. Costa Teguise je zelo prijetno letovišče, ki ponuja ugodne apartmaje in štiri čudovite glavne plaže.

Vrnimo se v leto 2012. Delal sem kot študent na Zavarovalnici Triglav. Med brskanjem letalskih kart najdem Lanzarote. Kaj hudiča je sploh to? Guglam… Vau. To mora biti naslednja destinacija za dopust. Zbrala se je zanimiva ekipa. Nekateri so prvič leteli z letalom. Lanzarote je čudovit, raj za ljubitelje peščenih plaž. Priporočam ga tako družbam, parom in družinam. Lahko komot rečem, da je bil to eden izmed najboljših dopustov v mojem življenju. Grega, Igor, Klavdija in Tina hvala.

Kot vsi ostali kanarski otoki ima tudi ta zelo dobre ceste in škoda je ne imeti najetega avtomobila. Otok je relativno majhen tako, da je vseeno kje boste nameščeni. Ima samo nekaj več kot 150 tisoč prebivalcev. Kot dnevni izlet si privoščite pobeg na simpatično La Gracioso, kjer najamete kolo. Nam je bilo zakon. Kot top spote na otoku, ki smo jih doživeli in so za videti priporočam soline Salinas de Janubio, krater in laguno v El Golfu, nacionalni park Timananfaya in njegova tura z busom, vinske trte Malvazije, ki so zelo položne in zagrajene zaradi vetra (v kraju La Geria). Zagotovo se boste večkrat vrnili v Papagayo. Tudi surferji pridejo na svoj račun. Res je kaj početi.

Vreme

Na otoku bote vedno deležni toplejših temparatur, zelo malo padavin in ogromno sončnih dni skozi vse leto, ki je kot nalašč skozi celo leto namenjeno počitnicam ali romantičnim oddihom. V poletnem času vas bo sonce ogrelo nad 30 stopinj Celzija, medtem, ko v zimskem času okoli 23 stopinj Celzija, kar je idealno za tiste, ki želijo zimski premor izkoristiti v toplejših krajih. Ampak ne pozabite na kakšno vetrovko, ki vam bo v vetrovnih razmerah še kako prav prišla.

Stvari za početi

Poleg lenarjenja na plažah si lahko privoščite tudi kakšen izlet okoli otoka, na katerem boste videli ogromne soline, nacionalni park Timananfaya, kjer vas bodo z avtobusom odpelajli okoli vulkanskih grl. Ljubitelji surfanja lahko svoje znanje preizkusite na eni največjih kanarskih plaž Playa de Famara in plažo Las Cucharas v letovišču Costa Teguise. Na skrajnem severu otoka je razgledna točka Mirador del Rio, ki ponuja prečudovit panoramski pogled na sosednje otočke. Lahko se pa s katamaranom odpravite na otok Graciosa, kjer si rentate kolo in se po puščavskem otoku odpravite na nepozabno avanturo odkrivanja zlato rumenih plaž in velikih valov. Prav avantura na tem otoku je dodana vrednost počitnicam.

Nočno življenje

Eno najbolj živahnih letovišč je vsekakor Puerto del Carmen z nekaj diskotekami in bari v Centro Atlantico ter okoli starega mestnega jedra, središče zabave pa je v Playi Blanci. Costa Teguise vam ponuja velik izbor irskih in angleških pubov z živo glazbo ter veliko izbiro restavracij.

Pokrajina           

Lanzarote je kot ostali otoki vulkanskega nastanka, katerega zadnji izbruh je bil leta 1730. Timananfaya National Park pokriva približno četrtino otoka in zajema dih te vulkanske pokrajine, vključno z Montanas del Fuego, gore ognja. Na jugu vam ponuja celo vrsto fantastičnih plaž od glavnega mesta Arrecife do letovišča Puerto del Carmen vključno s Playa Grande in Playa Chica kjer lahko uživate v vodnih športih. V bližini letovišča Playa Blanca leži polotok Papagayo, s skritimi zalivčki belih plaž in globoke modrine po mnenju ena izmed najlepših destinacij vseh kanarskih otokov. Sem te prepričal? Lanzarote ima moj thumbs up.

 

Madeira: Portugalski biser v Atlantiku

Počitnice

Madeira je portugalski otok čudovitih vrtov in klifov. Je avtonomna pokrajina Portugalske. Ta arhipelag v Atlantskem oceanu je sestavljen iz dveh naseljenih otokov – Madeire in Porto Santa. Je substropski raj, ki slovi po vinu, cvetju in lepemu vremenu. Leži približno 600 kilometrov od obale Maroka in približno 980 km jugozahodno od Lizbone. Otok je tudi rojstni kraj enega izmed najboljših nogometašev današnjice Cristiana Ronalda.
 
Dramatična naravna lepota otoka, bogata s cvetjem in listjem je raj za pohodnike in botanike. Otok je priljubljen za pohodnike in znan po pohodih ob levadah. Levade so namakalni kanali, ki so bili narejeni v 16. stoletju za potrebe namakanja obdelovalnih površin ob obali, za kar so speljali vodo iz deževnih in hribovitih območij notranjosti otoka. Madeira ima približno 2000 km namakalnih kanalov, ob katerih so urejene pohodne poti. Poti omogočajo spoznavanje različnih delov otoka in hkrati pristen stik z naravo.

Stvari za početi

Glavno mesto otoka je Funchal. To je moderno mesto, ki veliko pozornost posveča svoji tradiciji z ohranjenimi cerkvami, muzeji in regionalno znanimi vini. To je mesto za prijeten sprehod skozi pristanišče in ogled katedrale stare več kot 500 let. Tu najdete veliko število luksuznih hotelov.
 

Madeira 1

Tradicija

Otok ni znan samo po turizmu, ampak tudi po vrhunskem vinu. Obstajajo štiri vrste vina in sicer Malvazija (sladko z veliko sladkorja), Boal (srednje sladko), Verdelho (polsuho) in Sercial (suho). Velika prednost tega vina je, da ga je mogoče shraniti za več let, ne da bi pri tem izgubil na kakovosti. Med kulinaričnimi specialitetami je gotovo najbolj znana jed »espada con banana« – ocvrt črni morski meč z banano. Črni morski meč je namreč riba, ki plava na globini med 1000 in 2000 m in jo lahko najdete le v okolici Madeire, zato jo enostavno morate poizkusiti. Sicer je otok znan po številnih okusnih juhah, zlasti ribji. Med mesnimi jedmi pa je priljubljeno goveje nabodalo ali »espetada«, kar po tradiciji pomeni, da dobite goveje nabodalo na lovorjevi veji.

Poleg lepe kulise, okusnega vina, lokalnih specialitet ter prijaznih domačinov je na otoku še veliko drugih dejavnosti in krajev, ki so vredni ogleda: Calheta, Caniço, botanični vrt, Cabo Girão (rt), Jame Sao Vicente, vrt Blandy, Monte Palace Gardens. Tukaj domuje tudi nogometni klub Maritimo, ki igra v prvi portugalski ligi.

Moj pogled

Otok smo obiskali v novembru 2012. Ceste so prepletene z nešteto tuneli. Letališče, ki je poimenovano po Cristianu Ronaldu velja za eno najbolj nevarnih letališč na svetu zaradi svoje lege in svoje spektakularne gradnje vzletno-pristajalne steze. Piloti morajo opraviti dodatno usposabljanje za pristanek na letališču. Vzamite si uro ali dve za opazovanje pristankov v vetrovnem vremenu.
 
Otok je zelo gorat, v zimskem času so v visokih predelih pasovi megle. Obvezen je najem avtomobila. Ceste so odlične. Imajo le nekaj umetnih plaž. Iskreno nič posebnega. Zelo fascinantne so tiste male tradicionalne Santana hiške. Luštni so tudi naravni bazeni (Piscinas Naturais Velhas) v Porto Monizu. Na strmi obali je veliko razglednih točk, kjer simpatični pogledi sežejo daleč. Otok je zelo fotogeničen za fotoaparat.
 
Kot zanimivo izkušnjo lahko povem, da smo na Madeiro leteli Lizbone kar dvakrat. Razlog? Protest oz “štrajk”. Medtem, ko smo ob 7 uri zjutraj vzleteli iz Lizbone na tisoč kilometrov dolgo pot čez Atlantik se je ob 8 uri začel štrajk. V praksi je to pomenilo, da so ob navedeni uri letališče zaprli. Prispemo nad otok, nenavadno visoko letimo in po zvočnikih se javi pilot. Good morning, Captain speaking… I have bad news for you… Pogoltnem slino, pogledam k Tini, Siniši in Klavdiji. Vsi potniki se oziramo naokrog. Rečem si, konec je. Nadaljuje: ne moremo pristati zaradi štrajka. Uf, odleglo je. Naredimo dva kroga nad otokom in se vrnemo nazaj v Lizbono. Nastanili so nas v hotel. Naslednje jutro smo brez težav vzleteli in pristali na biseru sredi Atlantskega oceana.

Vreme

Vreme na Madeiri je toplo in vlažno z blagimi temperaturami skozi vse leto. V zimskih mesecih se temperatura giblje okoli 20° C. Pomlad in jesen sta prijetna in nekoliko vlažna s čimer si otok bogati vegetacijo. Poletne temperature so približno 24° C, južni del otoka postane topel in sončen, zlasti v okolici glavnega mesta Funchal.”Leste” je vzhodni veter, ki poleti piha iz Sahare in za nekaj dni potisne barometer tudi do 33° Celzija.

Madeira je raj za ljubitelje narave, pohodnike in tiste, ki imajo radi miren dopust. Luštno je.
 
MP

Video:

Kuba: Amigo, kje je moj avto?

🇨🇺KUBA🇨🇺

1. del

✈️ Avanturistična popotniška destinacija je prav zagotovo Kuba. Morski biser v Karibih smo obiskali v mesecu januarju 2018. Ujeli smo error fare karte letalskega prevoznika Air Canada in se preko Toronta transportirali v deželo Fidel Castra. Govorice pojdi čimprej, zdaj dol prihajajo Američani in se bo vse spremenilo so brezpredmetne. Kuba je in bo še ogromno let država, kjer se na vsakem koraku vidi kot, da bi jo zamrznil v letu 1960. Staro, socialistično a neverjetno navdihujoče in originalno. Vsakemu rečem, Kuba je zakon! Čisto zares je!

⏱ Z nami bi moral potovati Blaž a je zadnji trenutek zaradi izredne situacije moral odpovedati potovanje. Dva dni do potovanja pokličem Igorja in Žigata. Imamo kakšnega kandidata, ki bi šel zraven? Čez uro vrne klic Igor. Jaz mam Joca. Joca?Tako mu je ime? Ok. Pa se bo vklopil z nami? Ja, je taprav dečko. Preko telefona mu pomagam rezervirati karto in ekipa je zbrana.

🏝 Prispemo na Kubo. Na letališču v Havani te po imigraciji pričakajo dekleta v mini krilu in ti zaželijo toplo dobrodošlico. Epsko. Joca smo ob športnem dnevu na letalu (vino ni bilo bog ve kaj) kar hitro spoznali. Res je car! Halo taxi in začenja se avantura. Španski jezik pride še kako prav!

🚙 Naredili smo krožno turo v smeri urinega kazalca. Za lažjo predstavo je ta socialistična republika pet in pol krat večja kot naša Slovenija in v njej živi približno dvanajst milijonov ljudi. Za transport smo koristili taxi colectivo in za nočitve case particular (to je bivanje pri domačinih). Kuba uporablja dve različno valuti. Kubanski CUC pride v poštev za nas. Kljub temu, da so za nas Gringote cene drugačne oz višje je Kuba še vedno poceni destinacija.

🕺🏼 Kubanci so morda revni navzven a znotraj bogati in energični. Reggaeton te premika dan in noč. Prav simpatični so, ko se sprehajajo po plaži ali ulici z zvočnikom na ramenih in se zabavajo ob latino zvokih. Po nekaterih podatkih naj bi imeli asfaltiranih približno nekaj več kot četrtino cest. Razen nacionalnih cest so ceste res v slabem stanju zato smo se odločili ne najeti avtomobila. Avtomobili so pa itak zgodba zase. Barvasti, old school, neudobni, ampak tako kulski. Res te vrnejo v obdobje starih filmov, naših staršev in starih staršev.

😄 Ena anekdota je iz dnevnega izleta na plažo Cayo Jutias. Vozili smo se s starim Moskvičem. Voznik se pohvali, da je letnik 1968. Spredaj sedi Joc in skozi noge čez luknjo vidi luknjasto cesto. Razdaljo cca 60 km smo naredili v dveh urah in pol. Večinoma smo se peljali ob cesti, saj je bila ta zelo uničena. Še dobro, da smo s seboj vzeli veliko dobre volje, cigare in rum za lažje prenašanje tresljajev. Mimogrede, plaža je rajska.

🤣 Po treh urah se zaradi dežja želimo vrniti nazaj a ne najdemo šoferja. Dolgo smo ga iskali in na koncu tudi našli. Po naše vinjenega od lokalnega ruma. Patron, gremo domov? Claro que si! In se smeje. Štartamo in se po treh minutah ustavimo. Moral je na malo potrebo. Medtem Joc prevzame krmilo in odtujimo vozilo. Amigo opazi, vidi da več ni heca in da je vrag vzel šalo. Začne teči za nami. V avtu vlada smeh in komedija do solz. Joc stopi malo po “bremzi” in malo po “gasu”. In to nekajkrat ponovi. Ustavi. Končno nas dohiti, se še skupaj vsemu nasmejimo in odrinemo v Vinales. O what a day…

Se nadaljuje jutri…

MP 🧢

Salar de Uyuni: Največje ogledalo na svetu

🇧🇴SALAR DE UYUNI🇧🇴

🌎 Ena izmed najlepših popotniških destinacij na svetu se nahaja na jugozahodu Bolivije. Salar de Uyuni je največja solna ravnina na svetu, ki se razprostira na nekaj več kot 10.500 kvadratnih kilometrih. Nahaja se v bližini grebena Andov na nadmorski višini 3.656 metrov.

🗺 To neskočno površino šesterokotnih ploščic sem obiskal v začetku novembra leta 2016 skupaj z Marcelom. Bela ploščad, ki je velika kot pol Slovenije je nastala kot posledica preobrazb med več prazgodovinskimi jezeri. Pokriva ga nekaj metrov slane skorje.

🧂 Kot neverjetno se sliši, da ima izjemno ravnino s povprečnimi nihanji višine znotraj enega metra na celotnem območju Salarja. Skorja služi kot vir soli in pokriva bazen slanice, ki je izjemno bogat z litijem. Vseboval naj bi 50% do 70% svetovnih rezerv litija.

🌵 Kljub puščavskim suhim in hladnim nočnim temperaturam ter hudemu puščavskemu soncu ta pokrajina ni brez življenja. Tukaj bivajo rožni flamingi in starodavni kaktusi. Tukaj je bil sneman tudi film Star Wars v letu 2017.

🚌 Kako do tja? Potovanje po Boliviji je dobro kombinirati hkrati s potovanjem v Peru ali Čile. Midva sva pripotovala iz smeri Peruja, vzela nočni spalni bus iz La Paza in nato enodnevno turo. Iz La Paza lahko vzamete tudi vlak ali letalo. Iz smeri Čila pa je najbolj optimalen bus. V mestu (Uyuni) obstaja malo morje agencij, ki ponujajo dnevno ali 3 dnevno turo v Salar.

🚙 Tura z ekipo iz vseh koncev sveta je zajemala ogled antičnega pokopališča vlakov, ki so včasih prevažali minerale v pristanišča Tihega oceana, nato oazo kaktusov, prevoz in kosilo sredi ničesar. Preostali čas je namenjen domišljiji kako narediti kar se da atraktivne fotke. Zabavno je! Cena ture je znašala takrat 30 $.

🤩 V vlažni sezoni, ki je približno od sredine novembra do aprila, se slana puščava spremeni v ogromno slano jezero. Globoko je le šest do dvajset centimetrov. V tem času plitvo slano jezero odlično zrcali nebo in ustvarja bizarne iluzije neskončnosti. Očarani boste tako ali drugače.

MP 🧢

Neverjetna dežela: Islandija

Islandija ima posebno mesto v mojem srcu, saj sem tu preživel skoraj eno leto in sicer poslovno v dveh različnih obdobjih. Pred krizo leta 2008 in po krizi leta 2013. V tem obdobju je imela ta dežela letno okoli 700.000 turistov. Zdaj skoraj 2 milijona! Znana je po gejzirjih, ledenikih, ovcah, slapovih, urejenosti, vulkanih, polarnemu siju in varnosti. Spomnim se, ko sem prvič pristal na njihovem mednarodnem letališču v Keflaviku kako so bili uslužbenci, ki skrbijo za prtljago oblečeni kot Eskimi. Prvič sem tudi doživel morje in sneg hkrati. Mrzlo ampak nerealno fascinantno. Vreme se spreminja iz minute v minuto. Ampak, ko je sončno in veliko modrine lahko tukaj naredite najboljše slike, saj je pokrajina ena izmed najlepših na svetu.

Življenje tukaj je v večini ob obali. Ljubitelji morske hrane boste prišli na svoj račun. Ljudje so pridni in delavni v mrzlem obdobju, privoščijo si kakšen dopust v toplejših krajih (v Evropi je popularna Španija) ali izlet v Evropi (popularne destinacije so Copenhagen, London, Edinburg..). Ko pa nastopi “njihovo poletje” (maksimalne temperature nekje do 20 C) dobesedno zaživijo. Popularno je kampiranje in festivali. Najbolj znan je na otoku Vestmannaeyjar, ki se nahaja na jugu države.

Tukaj lahko v zimskem odbobju doživite polarni sij, ki očara prav vsakega. Pojavlja se najpogosteje v obdobju med novembrom in marcem. Lahko tudi malo prej oziroma malo kasneje. V pravi zimi je svetlobe zelo malo, cca 5 ur. V poletnem obdobju nastopi polarni dan, kjer je svetloba 24 ur. Jaz osebno sem jo doživel tako, da okoli polnoči sonce zaide in ob 2 zjutraj ponovno vzide. Vmesni čas zapolni nekakšna sivina. Trik za temo je alufolija s katero prekrijete okna. Priporočam obisk v obdobju od druge polovice junija do sredine avgusta.

Potovanje po Islandiji je enostavno in varno. Ceste so dobre, obstaja tudi nekaj peščenih cest. Cestnine ni, razen plačljiv je tunel pod morjem med glavnim mestom in Akranesom. Kot sem zgoraj omenil je popularno kampiranje, ki je tudi hkrati najcejenše, saj je wild camping dovoljen po vsej državi. To je sicer dežela, ki ni ravno poceni destinacija a se jo da narediti na budget. Večina naravnih znamenitosti je brezplačnih. Treking je zelo popularen. Dražja zadeva a hkrati must do je ogled kitov v Husaviku in razvajanje v Blue Lagoon. Poceni trgovska veriga je Bonus, kjer lahko za zmerno ceno nakupujete vse prehrambene izdelke. Alkohol se kupuje v ločenih trgovinah. Skoraj povsod, kjer vidite, da teče voda je le ta pitna. Obstaja mnogo naravnih vrelcev, kjer se lahko mirne duše skopate in segrejete.

Najbolše in najcenejše so cca 4 urne direktne povezave do Islandije z Dunaja in Budimpešte z letalskim prevoznikom Wizzair. V zimskem obdobju se da karto kupiti že za 70 €, v poletnem obdobju pa od cca 230 €. Zanimive so tudi kombinacije iz naše Ljubljane preko Londona. Če še niste obiskali te dežele jo dodajte na seznam. Glede na to, da sem gostoval v točno 100 državah tega sveta jo gladko uvrstim v top 3 destinacije. Vredna je vsakega eura. Tam zgoraj imam veliko prijateljev in zagotovo se bom še vrnil. Do takrat pa… uživajmo življenje.

10 zanimivosti o islandiji, ki jih morda ne veste

  • Na Islandiji ni gozdov
  • Islandija ima samo 310.000 prebivalcev kot npr naša Ljubljana
  • Do leta 1989 je bilo pivo nezakonito
  • Z 43,5 urami na teden imajo najdaljši tedenski delovnik v Evropi
  • 60 % prebivalstva živi v Reykjaviku in okolici
  • V povprečju imajo vulkanski izbruh vsake 4 leta
  • Oče in sin ali hčerka nimajo istega priimka
  • Imajo največjo porabo Coca Cole na svetu glede na število prebivalca
  • Nimajo McDonaldsa
  • Leta 2010 so prepovedali striptiz klube

 

Potopis: Izrael in Jordanija

Izrael-Jordanija
(13 – 20 Maj 2014)

Zamisel je tlela že kar nekaj časa, potem pa se je zgodilo. In sicer povratna letalska karta Budimpešta –Tel Aviv -Budimpešta je bila 106 €! Kdor je še malo počakal jo je dobil za 75 €! Tako da smo hitro rezervirali karte, da ni bilo poti nazaj in pustolovščina se je začela. Preverjena ekipa štirih je bila zopet zbrana!

1.dan (13.5.2014)
Kljub temu da smo imeli dovolj časa, smo si že na začetku popestrili potovanje z malo poznejšim odhodom iz Slovenije na letališče v Budimpešti zaradi študijskih obveznosti. Odpravili smo se z avtom preko Hrvaške v smeri Budimpešte, prispeli sicer v rahel dež, ampak tudi on ni odpravil dobre volje. Še požirek irskega Jamesona in že smo preko kontrole v duty free coni, kjer se opremimo za na letalo in okoli 20.30 ure po lokalnem času prispemo v Tel-Aviv, kjer se takoj spoznamo z varnostno kontrolo, ki pa jo na hitro opravimo in že sedimo v našem rent-a-carju. Odpravimo se proti mestu in takoj nas preseneti urejenost in visok standard, ki si ga pred potovanjem nismo predstavljali, kljub temu da smo vedeli, da je cenovno Izrael primerjiv npr. s Parizom. Nastanimo se v hostlu blizu centra mesta, si malo odpočijemo na terasi ter uživamo v toplem večeru (doma je bilo mrzlo). Kasneje se odpravimo še na kratek sprehod do obale. Začetek potovanja je bil odličen!

gaza

2.dan (14.5.2014)
Potovanje in s tem raziskovanje prve destinacije se resnično začne. Izkoristimo rent-a-bike (2 €/dan), kar se izkaže za zadetek v polno, kar na tem mestu priporočamo vsem, ki boste imeli to možnost tudi v drugih mestih. S kolesi drvimo skozi mesto in se najprej odpravimo v stari del mesta ali Jaffo kot ga imenujejo po celem Izraelu. Povzpnemo se na vzpetino na koncu starega dela, kjer se nam odpre pogled na Tel-Aviv, ki je resnično čudovit. S peščeno plažo in stolpnicah v ozadju zgleda kot kakšen Miami. Nato se odpravimo proti novemu delu, kjer pridejo naša kolesa do izraza, saj bi peš potrebovali vsaj kakšno uro ali dve hoje, temperature pa so se povzpele za naše razmere kar visoko, tako da smo imeli čudovit poletni dan. Peljemo se skozi čudovito urejeno plažo in nato zavijemo med stolpnice, kjer se čuti utrip Tel-Aviva in hitrost življenja v tej gospodarski prestolnici Izraela. Čas je za oddih in malico, kjer se spoznamo z visokimi cenami v trgovinah. Na srečo je zelo veliko prodajalcev sveže stisnjenega soka po primernih cenah, ki nam vlije novo energijo. V centru mesta smo izgubili kar precej časa, izborili smo si celo panoramski ogled mesta iz vrha stolpnice, v katero smo se pretihotapili. Počasi se odpravimo nazaj v hostel po stvari in se odpeljemo na sever proti Haifi. Vmes naredimo še postanek ter si ogledamo rimske ostanke pri mestu Hadera. V Haifo prispemo okoli 19.30 ure. Sledi vožnja do našega prenočišča skozi mesto, ki se izkaže za zelo živo in zanimivo. Na hitro se odpravimo proti centru ter iskanju lokala s prenosom finala nogometne tekme Lige Evropa (Sevilla – Benfica). Končno ga najdemo in še takšnega z živo glasbo, kjer si privoščimo zelo zasluženo pivo! Ljudje so prijetno razpoloženi in tudi mi uživamo v naši avanturi, le ko se odpravimo, nas malo stisne,  ko izvemo, da je pivo 8 €.

Maccabi

3.dan (15.5.2014)
Zgodaj zjutraj se odpravimo na plažo. Pesek do koder seže pogled, super valovi ter časovna omejitev, ki nam razvajanje omeji na cca. 2 uri. Nato pa ogled največje znamenitosti, čudoviti vrtovi Haife, ki se kot oaza sredi puščave dvigajo iz mesta do vrha hriba, krasi pa jih izjemno lepa razporeditev palm in vodnjakov. Pot nas pelje na zahod preko hribovite pokrajine, kjer se odpravimo do Galilejevega jezera, kjer se nam odpre razgled na kar 3 države (Jordanija, Sirija, Libanon). Ko prispemo do jezera, o katerem smo veliko prebrali pa sledi razočaranje, saj je obala in predvsem voda zelo umazana, tako da od načrtovanega kopanja ni bilo nič. Dobra volja je vseeno na vrhuncu in tako se odpravimo dalje. Naslednja destinacija je Nazareth, kjer naletimo na veliko kolono in gnečo turistov. Izgubimo veliko časa, tako da se odločimo odpraviti naprej in malo spremenimo naš plan potovanja. Namesto v Jeruzalem se odpravimo prenočiti v bližnji Tel-Aviv, kar se kasneje izkaže za zelo dobro idejo. Če pogledamo nazaj, smo bili enotnega mnenja, da bi ta dan lahko bolje izkoristili, saj je sever Izraela oziroma pot od Haife do jezera Galileo in Nazareth dokaj nezanimiva, če ne greš tam z verskim ciljem in ti ogled Nazareta nekaj pomeni. Ampak dobro, tudi to je del in čar potovanja, da sam odkriješ stvari in kraje, tako zanimive kot nezanimive, in ne da se ravnaš samo po priročnikih iz knjigarne.

haifa

4.dan (16.5.2014)
Zjutraj štart zopet iz Tel-Aviva, vendar tokrat na jug! Gremo proti puščavi in Rdečemu morju ter Jordaniji, kar se na koncu izkaže za zelo velik zalogaj kilometrov v enem dnevu. Pa gremo lepo po vrsti. Kot rečeno, nas pot pelje proti jugu. Kmalu prispemo do Gaze oz. kakšnih par 100 metrov pred njo, saj je vojaška (beri tankovska) aktivnost na tem področju zelo velika, še posebej danes, dva meseca po našem potovanju, kjer se dejansko odvija vojna. Ne preostane nam nič drugega kot poslikati vse kontrolne stolpe in ogromen zid, ki zadržuje in nadzoruje Palestince znotraj njega. Nekajkrat smo težko pogoltnili slino. Malo pretreseni od pogleda na to območje se odpravimo dalje in z vsakim kilometrom bližje morju se dviga tudi razpoloženje. Med potovanjem čez puščavo nas presenetijo ceste, ki so v boljšem stanju kot naše avtoceste. Pokrajina se izjemno hitro spremeni v kamnito puščavo brez kakršnegakoli drevesa. Pot ponuja nekaj izjemnih razglednih točk, ki jih seveda izkoristimo! Nato pa končno, Eliat, hoteli, plaža in morje! In to Rdeče! Seveda to takoj izkoristimo in se ohladimo, kajti na jugu so bile temperature okoli 35 oC! Po ohladitvi se poslikamo mejo z Egiptom, ki je od Eliata oddaljena okoli 5 km, nato pa hitro na drugo stran do meje z Jordanijo, saj je ura že 4 popoldne. Tu pred mejo pustimo avto, saj je prehod meje z rent-a-carjem prepovedan. Mejo dokaj hitro prečkamo, plačamo izstopno takso Izraelu (23 €), prečkamo še mejo z Jordanijo in nato kulturni šok! Iz do potankosti urejenega in organiziranega Izraela prispemo na območje barantanja, kjer nam pridejo izkušnje (predvsem iz Maroka) zelo prav. S taksijem se odpravimo do Aqabe, kjer po hitrem postopku najamemo drugi rent-a-car za 48h. Naš novi avto je Hyundai Alto, kateremu se najprej kar nasmejimo, ker vemo koliko kilometrov moramo narediti. Ko pa opazimo, da gori lučka za gorivo, se prava pustolovščina polna smeha začne! Hitro (dobra beseda za ta avto) se odpravimo v ne preveč oddaljeno puščavo Wadi Rum, kjer nas kmalu pričaka pokrajina podobna ameriškemu velikemu kanjonu z ogromnimi osamelci in cesto, ki se vije med njimi in nam ponuja nešteto priložnosti za slike. Ko sonce že hiti proti koncu dneva, z malo barantanja vstopimo zastonj v nacionalni park, kjer pa nam za celoten ogled zmanjka časa, zato se odpravimo samo do prve znamenitosti ter naredimo par super posnetkov v zahajajoči svetlobi nad ogromnimi kamnitimi gorami. Tako, noč se počasi spušča, mi pa si zadamo cilj da prespimo v precej oddaljenem glavnem mestu Ammanu. Na poti se ustavimo še na večerji, kjer spoznamo, da so tu cene neprimerljivo nizke glede na Izrael, tako da si za par evrov privoščimo obilno dobro večerjo. Okoli polnoči, po pravi borbi s tovornjaki in jordansko avtocesto, končno prispemo v glavno mesto. Amman nam takoj priraste k srcu saj je kljub poznim uram poln življenja. Po začetnih privajanjih na novi stil vožnje najdemo prenočišče nasproti najslavnejše restavracije Hashem restaurant. Čisto nehote!

Wadi

5.dan (17.5.2014)
Dan takoj začnemo z zajtrkom v restavraciji preko ceste, kjer se vsak od nas pošteno naje za en sam  evro! Jordanija nam je vedno bolj všeč! Kmalu ugotovimo, da smo nastanjeni v strogem starem centru, zato ne porabimo veliko časa za doživetje mestnega utripa, kjer kar vre ljudi in raznovrstnih prodajalcev. Odpravimo se na vzpetino sredi mesta, kjer so ostanki rimskega templja, od koder se nam pokaže prava velikost Ammana, ki je zares ogromen. Po večurnem raziskovanju, nakupovanju in celo obisku brivca se počasi odpravimo nazaj proti avtu. Seveda še enkrat na hitro v našo restavracijo ter proti naslednji destinaciji, Mrtvem morju! Izhod iz mesta nam je delal precej več preglavic kot smo pričakovali (že smo krenili v smeri Iraka in Saudske Arabije), vendar so nam domačini, ki so bili pripravljeni pomagati, priskočili na pomoč. Po zanimivi nedolgi vožnji prispemo do Mrtvega morja, kjer najdemo divjo plažo, kjer smo se zaradi strnjenih kristalov soli počasi spustili do vode, nato pa… noroooo, neverjeten občutek, ki bi ga vsak moral doživeti! Veš tisto, ko se v vodi vržeš nazaj pa te lepo dvigne voda v sedeči položaj in ti ne pusti se potopiti? No takšen je občutek! Tu ostanemo kar nekaj časa, saj se po napornemu prejšnjemu dnevu nikomur ne mudi. Ko le pride čas odhoda, se odpravimo po poti, ki so nam jo sicer odsvetovali, a smo morali pridobiti kakšno uro. Zato se na koncu Mrtvega morja pri mestu Al Mazraa odpravimo v gorato notranjost proti mestu Kerak. Nato zavijemo proti jugu in se tako peljemo po hribovju med dvema glavnima cestama Jordanije v smeri proti Petri, ki je naša naslednja destinacija. Pot je bila zares zanimiva, vendar nas je avto kljub veliki količini smeha na njegov račun, vse prav prijetno presenetil in zdržal vse napore. Po parih postankih v gorskih vaseh in kakšnemu okrepčilu ter novih avanturah in dogodivščinah prispemo v Petro, v že prej rezerviran hotel.

amman

6.dan (18.5.2014)
Petra! Eno od novih čudes sveta. Temperatura se počasi dviga, prav tako naša vznemirjenost med hojo od vhoda do začetka kanjona, ki nas med stenami vodi do ene najbolj prepoznavnih stavb na svetu. Če morda kdo ne ve, je to šele začetek pravega trekinga po kanjonskem območju, ki je milorečeno ogromno. Med potjo se vse okoli nas odkrivajo novi templji, nove hiše, stavbe ter razgledne točke, na katere smo se povzpeli po želji za čimbolj noro in inovativno sliko. Pot nadaljujemo proti samostanu, ki se nahaja na koncu tega kanjona in do katerega vodi strma in kar dolga pot, med katero smo kupili kar nekaj flaš vode. Končno prispemo do »konca poti«, kjer se nam pokaže v steni izklesana še večja zgradba kot na začetku, vse okoli nje pa super razgledne točke za pravo doživetje veličine, te res veličanstvene pokrajine. Tako, stojimo na koncu parka, čas je da se odpravimo nazaj, vendar tu pride do izraza naš karakter, ko se odločimo za drugo, bolj plezalno pot po kateri na trenutke dobimo občutek da ne bo šlo naprej. Pa vendar, kjer je volja, je tudi pot! In za trud smo na kar nekaj mestih zelo poplačani, saj pot pelje na najvišje točke, na vrhe osamelcev, do katerih se le redki odločijo, da jih bodo obiskali, vendar ponujajo malovideni razgled z vsemi drugimi pod tabo. No, enkrat se moramo tudi mi spustiti in tako počasi pridemo na varna tla, kjer se mirno še enkrat sprehodimo mimo glavne zgradbe (knjižnica). Nato pa hitro do avta, kjer ugotovimo, da smo hodili in plezali po parku kar 8 ur, naš rok 48h rent-a-carja pa se nam hitro izteka. Sledila je kar zanimiva vožnja in bitka s časom ter predvsem gorivom, saj smo avto lahko oddali povsem prazen. No, na koncu nam je uspelo. Sicer smo zamudili za 20 minut, ampak je bilo vse ok. Ura je bila okoli 18h, hitro smo poiskali prenočišče (hotel ob obali s pogledom na Izrael ter Egipt) za 10 €/osebo, nato pa na zasluženo kopanje v Rdečem morju po napornemu dnevu. Zvečer še malo po mestu, kjer je zopet povsod polno ljudi in raznih obrtnikov, nato pa do hotela napolnit vse baterije za zadnja dva dneva.

Pet

7.dan (19.5.2014)
Zjutraj se takoj odpravimo zopet nazaj v Izrael, kjer nas pričaka naša Nissan Micra. Plačali smo izstopno taksno 10 €. Odpravimo se proti severu, smer Jeruzalem, vendar potujemo po vzhodu ob Jordaniji. Vse s ciljem, da preverimo slanost Mrtvega morja še na izraelski strani! Po kakšni uri ali dveh namakanja pohitimo mimo Masade do Jeruzalema, ki je sedaj že kar blizu. Takoj ob prihodu že dobimo občutek veličine tega mesta, ki se kaže na vsakem koraku. Po nekaj vratolomnih vožnjah po starem jedru končno najdemo mesto za naš avto in se napotimo do hostla, ki je točno v starem centru poleg notranjega zidu. Bližje ne gre, pa še glede na Izrael, kar poceni. Takoj se odpravimo raziskovat hodnike Jeruzalema in kmalu ugotovimo da imamo hostel 5 min hoje od Zahodnega zidu, najbolj svetega judovskega templja. Pot do njega pelje seveda preko kar nekaj varnostnih točk, ki jih je v Jeruzalemu milorečeno ogromno, vendar se jih človek počasi navadi. Okoli zidu je vedno veliko ljudi, tako vernikov kot turistov, ki si ga pridejo samo pogledati in narediti kakšno fotografijo. Tako smo si ga ogledali tudi mi, se odpravili še v notranjo molilnico in se polni nekih novih vtisov odpravili do obzidja, kjer se je počasi vse zapiralo. Prav zanimivo je bilo stati pred mogočnim zidom, ki je res veličanstven, vedoč koliko ljudi je tu umrlo zaradi vere, takšne ali drugačne. Opravili smo krajši ogled zunaj obzidja, nato pa zopet v notranji labirint z zemljevidom v roki, ki je kazal samo glavne ulice. Malo levo, malo desno pa se povsod pride. Tako smo tudi mi, po nekaterih ovinkih, ki so nam razkrili vedno kaj zanimivega, prišli do naše zadnje nočitve na potovanju!

uma

8.dan (20.5.2014)
Zadnji dan se začne že zelo zgodaj, saj bo treba na hitro še podnevi pogledati stari center Jeruzalema pred povratkom v Tel-Aviv. Na začetku se hitro odpravimo do avta, da ga preparkiramo na dovoljeno mesto, tako da se odpravimo na ogled 15min hoje stran od starega centra. Na vhodu v obzidje se že vidi gneča, ki nas spremlja skozi celo dopoldne, kajti stari del je preplavljen s turisti, verniki in tudi takšnimi kot smo bili mi, željni videti in doživeti kaj novega. V starem delu je res ogromno stvari za videti, vendar zopet odvisno s katerega kota to gledamo. Verskih stvari je seveda nešteto, vendar kar je bilo nam zelo zanimivo je to, da je stari del mesta razdeljen na štiri verska okrožja in da tam vsi lepo živijo, delajo ter se prepletajo v miru. Vsi spoštujejo drug drugega in njihove svete stvari. Tako vidiš množico turistov, ki hodi po Kristusovi poti, poleg pa muslimani hodijo na molitev. Zelo zanimiva je tudi infrastruktura starega dela, saj je veliko ulic pod obzidjem, kar da še poseben čar temu zapletenemu labirintu. Polni vtisov in ogledov se počasi odpravimo proti avtu, na poti kupimo še zadnje izraelsko pivo, ter se odpravimo proti letališču Ben Gurion v Tel-Avivu. Tu oddamo avto ter se napotimo proti terminalu, kjer smo prispeli do neizogibnih kontrol in spraševanja. Zadnji se vkrcamo na letalo in poletimo nazaj proti Budimpešti. Med letom nazdravimo ter strnemo vtise na vse dogodivščine. V Budimpešto prispemo okoli pol 1 ure zjutraj ter se odpravimo na zadnjo pot tega potovanja proti Sloveniji –  v nov deloven dan, naproti iskanju novih destinacij za nove dogodivščine ter avanture!

Jer

Potovanje nas je stalo z vsem vključenim malo manj kot 500 €.

P.S.   If you don’t go, you don’t have a story!

U. U.