Kuba: Amigo, kje je moj avto?

🇨🇺KUBA🇨🇺

1. del

✈️ Avanturistična popotniška destinacija je prav zagotovo Kuba. Morski biser v Karibih smo obiskali v mesecu januarju 2018. Ujeli smo error fare karte letalskega prevoznika Air Canada in se preko Toronta transportirali v deželo Fidel Castra. Govorice pojdi čimprej, zdaj dol prihajajo Američani in se bo vse spremenilo so brezpredmetne. Kuba je in bo še ogromno let država, kjer se na vsakem koraku vidi kot, da bi jo zamrznil v letu 1960. Staro, socialistično a neverjetno navdihujoče in originalno. Vsakemu rečem, Kuba je zakon! Čisto zares je!

⏱ Z nami bi moral potovati Blaž a je zadnji trenutek zaradi izredne situacije moral odpovedati potovanje. Dva dni do potovanja pokličem Igorja in Žigata. Imamo kakšnega kandidata, ki bi šel zraven? Čez uro vrne klic Igor. Jaz mam Joca. Joca?Tako mu je ime? Ok. Pa se bo vklopil z nami? Ja, je taprav dečko. Preko telefona mu pomagam rezervirati karto in ekipa je zbrana.

🏝 Prispemo na Kubo. Na letališču v Havani te po imigraciji pričakajo dekleta v mini krilu in ti zaželijo toplo dobrodošlico. Epsko. Joca smo ob športnem dnevu na letalu (vino ni bilo bog ve kaj) kar hitro spoznali. Res je car! Halo taxi in začenja se avantura. Španski jezik pride še kako prav!

🚙 Naredili smo krožno turo v smeri urinega kazalca. Za lažjo predstavo je ta socialistična republika pet in pol krat večja kot naša Slovenija in v njej živi približno dvanajst milijonov ljudi. Za transport smo koristili taxi colectivo in za nočitve case particular (to je bivanje pri domačinih). Kuba uporablja dve različno valuti. Kubanski CUC pride v poštev za nas. Kljub temu, da so za nas Gringote cene drugačne oz višje je Kuba še vedno poceni destinacija.

🕺🏼 Kubanci so morda revni navzven a znotraj bogati in energični. Reggaeton te premika dan in noč. Prav simpatični so, ko se sprehajajo po plaži ali ulici z zvočnikom na ramenih in se zabavajo ob latino zvokih. Po nekaterih podatkih naj bi imeli asfaltiranih približno nekaj več kot četrtino cest. Razen nacionalnih cest so ceste res v slabem stanju zato smo se odločili ne najeti avtomobila. Avtomobili so pa itak zgodba zase. Barvasti, old school, neudobni, ampak tako kulski. Res te vrnejo v obdobje starih filmov, naših staršev in starih staršev.

😄 Ena anekdota je iz dnevnega izleta na plažo Cayo Jutias. Vozili smo se s starim Moskvičem. Voznik se pohvali, da je letnik 1968. Spredaj sedi Joc in skozi noge čez luknjo vidi luknjasto cesto. Razdaljo cca 60 km smo naredili v dveh urah in pol. Večinoma smo se peljali ob cesti, saj je bila ta zelo uničena. Še dobro, da smo s seboj vzeli veliko dobre volje, cigare in rum za lažje prenašanje tresljajev. Mimogrede, plaža je rajska.

🤣 Po treh urah se zaradi dežja želimo vrniti nazaj a ne najdemo šoferja. Dolgo smo ga iskali in na koncu tudi našli. Po naše vinjenega od lokalnega ruma. Patron, gremo domov? Claro que si! In se smeje. Štartamo in se po treh minutah ustavimo. Moral je na malo potrebo. Medtem Joc prevzame krmilo in odtujimo vozilo. Amigo opazi, vidi da več ni heca in da je vrag vzel šalo. Začne teči za nami. V avtu vlada smeh in komedija do solz. Joc stopi malo po “bremzi” in malo po “gasu”. In to nekajkrat ponovi. Ustavi. Končno nas dohiti, se še skupaj vsemu nasmejimo in odrinemo v Vinales. O what a day…

Se nadaljuje jutri…

MP 🧢