Road to Istanbul: Evropski prvaki

🧢 Kot goreči ljubitelj športa sem v četrtek 14. septambra 2017 gledal polfinale EP v košarki na katerem so naši premagali špance z velikih 20 točk razlike in se uvrstili v veliko Finale Euro Basketa. Po tekmi pokličem Žigata. A gremo v Istanbul? Čakaj pokličem frenda, da se dogovorimo za kombi. Prekine. Razmišljam… Kaj pa če najamemo avtobus? Ga bomo napolnil? Hmmm.

📱 Naslednje jutro pokličem znanca, kateri se ukvarja z avtobusnimi prevozi. Imaš kakšnega prostega? Rabim ga za čez vikend. Destinacija cca 1500 km oddaljeni Istanbul. Miro! Ne gre to tako. Ni to tržnica. Ampak Zoki, rabim nujno! Pravi, da je preveč koordinacije. Ok razumem. Kličem naprej. Oglasi se Andrej. Vprašam ga isto. Miro te pokličem nazaj. Šofer pokliče okoli tretje ure popoldan. Avtobus je na voljo. Gremo!

🍺 Kličem Žigata. Imam bus. Ok, greva zbrati ekipo. Spomnim se, ko sem z družbo v pubu gledal drugo polfinale med Srbijo in Rusijo. Nekje med polčasom tekme je bil bus poln. Lahko bi napolnini tri! Štart v soboto zjutraj ob desetih. Pošljem povpraševanje v nekaj hotelov za eno nočitev. Vse je pripravljeno.

🚌 Sobota zjutraj. Družba iz vseh vetrov. Štart je bil iz Novega mesta, preko Krškega in Brežic. Končna destinacija je preko Balkana Bosporska ožina. Oboroženi smo s sirenami, glasilkami, dobro voljo in veliko cvička. Istanbul here we come.

🌇 Po skoraj 24 urah vožnje z malo spanja in veliko zabave prispemo čisto požmani a z dobro voljo v največje mesto v Turčiji, ki leži na dveh kontinentih. Do zdaj sem ga obiskal že petkrat. A nikoli z busom. Ne obžalujem. Cena turističnega aranžmaja z letom je stala 700 €! Noro. Za to si privoščim skoraj 10 dni Tajske. Sprijaznim se, bus je super.

👟 Nastanili smo se v hotelu. Po osvežitvi smo nekateri odhiteli do mesta, se sprehodili od Taksima do Galate Towerja, naredili nekaj fotk s srbskimi prijatelji in se odpravili do slovenske ulice. Začela se je navijaška mrzlica. Dve uri do tekme pridemo v dvorano Sinan Erdem. Dvorana ni bila polna, saj si je tekmo ogledalo nekaj več kot 12 tisoč gledalcev, dvorana sprejme nekaj več kot 16 tisoč. Mirno lahko rečem, da nas je bilo cca 7 tisoč. Vzdušje je bilo noro!

⚽️ Mimogrede, v živo sem gledal že ogromno športnih dogodkov svetovnega kova. Med drugim tudi finale Lige Prvakov v Cardiffu (Real Madrid – Juventus), SP prvenstvo v Rusiji (Srbija – Švica), EP v nogometu (Hrvaška – Španija), finale EP v rokometu (Danska – Srbija), ATP teniški turnir v Dubaju (Djokovića. Federerja, Murrya), NBA, NHL, KHL, … Ampak ta večer v Carigradu je bil nekaj posebnega. Emocije so bile ogromne.

🔥 Dragić je s pomočjo Dončića in Prepelića ter ostalih fantov zapisal ta nedeljski večer (17 september 2017) z zlatimi črkami. Z osmimi točkami razlike 93 – 85 je bila na kolena spravljena Srbija. Rajali smo še dolgo v noč. Vse ostalo je zgodovina. In to lepa! Tako mali a velik športen narod. Dobri smo 👏

MP 🧢