Komentarji so izklopljeni za Salar de Uyuni: Največje ogledalo na svetu
🇧🇴SALAR DE UYUNI🇧🇴
🌎 Ena izmed najlepših popotniških destinacij na svetu se nahaja na jugozahodu Bolivije. Salar de Uyuni je največja solna ravnina na svetu, ki se razprostira na nekaj več kot 10.500 kvadratnih kilometrih. Nahaja se v bližini grebena Andov na nadmorski višini 3.656 metrov.
🗺 To neskočno površino šesterokotnih ploščic sem obiskal v začetku novembra leta 2016 skupaj z Marcelom. Bela ploščad, ki je velika kot pol Slovenije je nastala kot posledica preobrazb med več prazgodovinskimi jezeri. Pokriva ga nekaj metrov slane skorje.
🧂 Kot neverjetno se sliši, da ima izjemno ravnino s povprečnimi nihanji višine znotraj enega metra na celotnem območju Salarja. Skorja služi kot vir soli in pokriva bazen slanice, ki je izjemno bogat z litijem. Vseboval naj bi 50% do 70% svetovnih rezerv litija.
🌵 Kljub puščavskim suhim in hladnim nočnim temperaturam ter hudemu puščavskemu soncu ta pokrajina ni brez življenja. Tukaj bivajo rožni flamingi in starodavni kaktusi. Tukaj je bil sneman tudi film Star Wars v letu 2017.
🚌 Kako do tja? Potovanje po Boliviji je dobro kombinirati hkrati s potovanjem v Peru ali Čile. Midva sva pripotovala iz smeri Peruja, vzela nočni spalni bus iz La Paza in nato enodnevno turo. Iz La Paza lahko vzamete tudi vlak ali letalo. Iz smeri Čila pa je najbolj optimalen bus. V mestu (Uyuni) obstaja malo morje agencij, ki ponujajo dnevno ali 3 dnevno turo v Salar.
🚙 Tura z ekipo iz vseh koncev sveta je zajemala ogled antičnega pokopališča vlakov, ki so včasih prevažali minerale v pristanišča Tihega oceana, nato oazo kaktusov, prevoz in kosilo sredi ničesar. Preostali čas je namenjen domišljiji kako narediti kar se da atraktivne fotke. Zabavno je! Cena ture je znašala takrat 30 $.
🤩 V vlažni sezoni, ki je približno od sredine novembra do aprila, se slana puščava spremeni v ogromno slano jezero. Globoko je le šest do dvajset centimetrov. V tem času plitvo slano jezero odlično zrcali nebo in ustvarja bizarne iluzije neskončnosti. Očarani boste tako ali drugače.
Komentarji so izklopljeni za Cookovo otočje: Paradiž v Tihem oceanu
🇨🇰COOK ISLANDS🇨🇰
🌏 Na moji tretji poti okoli sveta lani februarja je bil eden izmed postankov tudi v paradižu sredi Tihega oceana. Rarotonga je največji in najbolj poseljen otok Cookovega otočja, ki meri le nekaj več kot 67 km² in ima nekaj več kot 10.000 prebivalcev. Glavno mesto je Avarua. Odkrili so ga leta 1814 in je del Nove Zelandije.
🏝 Otok je oddaljen približno 4 ure leta iz Aucklanda. Sedel sem zraven para, ki sta se šla tja poročiti. Zanimivo je, da smo z družbo imeli let 18.2, po 4 urah leta smo pristali en dan nazaj, se pravi 17.2. Že pogled iz letala na otok, ko smo se približevali je bil naravnost neverjeten in takoj pomislek kako lahko ljudje živijo sredi ničesar. Btw, ta otok je imel takrat samo 11 poletov na teden! Tahiti, Auckland, Sydney, Los Angeles in notranji let na Aitutaki. Za Aitutaki pravi frend Dominik, da je še lepši.
🚌 Ker smo pristali v nedeljo lokalni transport ni deloval, nismo mogli najeti skuterja, ker moraš za vožnjo narediti lokalno vozniško dovoljenje. Avtobus ima dve progi. Eno v smeri urinega kazalca in drugo v nasprotni smeri. Ker je urad za vozniška dovoljenja odprt med tednom, mi pa smo imeli hiško na drugi strani otoka smo imeli na izbiro le taxi, ki je mimogrede drag kot vse skupaj na otoku ali pa staro klasiko – hitchiking. Ustavil nam je možakar, ki je zaposlen pri Air New Zealand, stisnil vsakemu po Heinekena in nas ekspresno dostavil do prenočišča. Hvala gospod, hvala! In pravi dopust se je začel.
🛵 Z Urošem sva naslednji dan tekla do glavnega mesta, vmes se nekaj kilometrov tudi “prištulila” na prtljažnik mini tovornjačka, kjer sva uredila vozniško dovoljenje in najela dva skuterja.
🏖 Otok sicer v dolžino meri 11 km, v širino 6 kilometrov. Je vulkanskega izvora, obkroža ga laguna, ki je na južnem delu otoka širša in tukaj najdemo štiri s palmami poraščene manjše grebenaste otočke. Glavna cesta se vije ob obali, zato narediš krog s skuterjem v samo pol ure. V vsakem trenutku lahko občudujete turkizne plaže. Ob določenih večerih imajo food market. Najvišji vrh se imenuje Te Manga, dosega 658 metrov in je idealen za ljubitelje trekinga. Notranjost otoka je gorata in porasla z deževnim gozdom ter je zaradi nedostopnosti neposeljena. Pokopališča imajo kar ob cesti v bližini morja. Imajo tudi zanimiv denar (predvsem kovance).
💰 Otok je načeloma drag. Obstaja en večji super market v bližini letališča. Ljubitelji morske hrane boste prišli na svoj račun. Sicer smo zadnji večer v bližini naše hiške našli restavracijo, ki je bila na otoku edina polna in je imela dobro hrano in relativno ugodne cene. Med letališčem in glavnim mestom obstaja tudi fast food, ki ima enkrat na teden akcijske cene.
🌅 Otok je raj za nekoga, ki ima rad mir, ni masovnega turizma, na plažah ni gužve. Ob letališču je bar, kjer greste lahko plesati ob tropskih ritmih. Supanje, kajak, snorklanje in potapljanje so najbolj izrazite aktivnosti, ki jih lahko počnete tukaj. Muri beach je rajska plaža, kjer lahko raziščete kristalno čisto turkizno vodo in se kopate s tropskimi ribami.
🌴 Ogrinja vas toplina tropskega sonca. Vaša edina pereča odločitev je pod katero palmo se boste umestili in odprli mrzlo pivo. Pred vami je kristalno čisto turkizno morje. Temu se reče dopust v pravem pomenu besede.
NEKAJZANIMIVOSTI
➡️ Večina vas verjetno ve, da so Cookovi otoki dobili ime po kapitanu Cooku, britanskemu raziskovalcu. Mogoče ne veste, da je le na kratko stopil na nenaseljen atol Palmerston in v celoti zgrešil Rarotongo, največji otok.
➡️ Prvi polinezijski naseljenci, ki so prispeli na Cookove otoke, so prišli s Tahitija okoli leta 900. To je zelo impresivno, saj takrat očitno ni bilo nobenih letal in Tahiti je oddaljen približno 1200 km! Še vedno obstajajo močne povezave med obema narodoma s številnimi podobnostmi med kulturami.
➡️ Cookove otoke dejansko obsega 15 otokov, od katerih je 13 naseljenih. Čeprav otoki predstavljajo le 240 kvadratnih kilometrov zemlje, oceansko območje v in okoli njihovih meja znaša 1,8 milijona kvadratnih kilometrov! Torej boste potrebovali več kot plavuti in masko, da pridete od enega do drugega.
➡️ Cookove otoke vsako leto obišče približno 125.000 turistov. To število postopoma raste.
➡️ Lokalni prebivalci so dokaj prehranjen in močan narod. Zanimivo je, da so dietne dobrine (z manj sladkorja) cenejše, saj s tem oblasti spodbujajo prebivalstvo, da naredijo nekaj v tem pogledu.
Cookovi otoki imajo prosto zvezo z Novo Zelandijo, kar pomeni, da njihovi državljani samodejno dobijo tudi novozelandsko državljanstvo.
Običajna valuta za Cookove otoke je novozelandski dolar, vendar so do devedesetih let prejšnjega stoletja imeli svoje kovance, vključno s tremi dolarji. Medtem, ko so ostale kovance v veliki meri zamenjani je kovanec 3 dolarjev še vedno aktualen in je priljubljen spominek za turiste. Še vedno imajo nekaj lastnih kovancev, vključno s trikotnim kovancem za 2 dolarja, ki je simpatičen.
Komentarji so izklopljeni za Magični kraj Machu Picchu
Machu Picchu, ki je imenovan tudi izgubljeno mesto Inkov so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino reke Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca. Kljub temu, da so domačini ves čas vedeli zanj, je Machu Picchu šele leta 1911 svetu predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham, ki je o kraju napisal tudi knjigo. Machu Picchu je eden izmed 7 čudes sveta modernega (7 wonders).
Sveto mesto Machu Picchu leži 70 km severozahodno od Cusca, na grebenu gore Machu Picchu, ki se nahaja na približno 2350 m nadmorske višine. Ker leži skoraj 1000 m nižje kot Cusco ima milejšo in vlažnejšo klimo. Področje pozna suho in mokro sezono z večino letnega dežja, ki pade od oktobra do aprila. Dežuje lahko kadar koli v letu.
Machu Picchu leži nad zavojem reke Urubamba, ki obdaja mesto na treh straneh, na pečini, ki se dviga skoraj navpično 450 metrov. Območje je bilo odlično za obrambo. Včasih je bil možen dostop le preko visečega mostu v kraju Pongo de Mainique. Drugi most je bil zgrajen na zahodni strani Machu Picchuja iz drevesnih debel na lokaciji, kjer je bila razlika v skalni steni 6 metrov, kar je omogočalo, da so most po potrebi odstranili in s tem onemogočili dostop v mesto.
Lega mesta je bila vojaška skrivnost, saj so bili globoki prepadi na robovih ostrih skal in robate gore odlična naravna obramba.
Mesto leži na sedlu med gorama Machu Picchu in Huayna Picchu. Imelo je lastne vire vode in dovolj zemljišča za pridelovanje hrane za štirikrat več ljudi kot jih je kadarkoli živelo tam. Pobočja so bila terasasto grajena, s tem je bila manjša erozija tal in zagotovljena zaščita pred plazovi. Dve visoko ležečih poti iz Machu Picchuja sta vodili čez gore v Cusco: ena skozi vrata, drugo pa čez most Inkov. Tako se lahko zlahka nadzorovali eventualne napadalce.
Kraj je najbrž najbolj znan simbol Inkovskega kraljestva zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Od leta 1983 je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.
Machu Picchu je bil zgrajen okoli leta 1450, na vrhuncu inkovskega imperija. Zgrajen naj bi bil v obdobju dveh Inkov, Pachacutec Yupanqui (1438-1471) in Tupac Yupanqui (1472 – 93), opuščen pa nekaj več kot 100 let kasneje, leta 1572.
Na vse zgradbah v Machu Picchu je bil uporabljen klasični inkovski arhitekturni slog: gladki zidovi pravilnih oblik, s tako natančnimi spoji med vsakim blokom, da je skoraj nemogoče verjeti, da so jih sploh lahko zgradili. Kamniti bloki se tako tesno prilegajo drug drugemu, da v reže ni moč vtakniti niti noževe konice.
Inki niso poznali kolesa. Kako so torej premaknili in namestili te ogromne kamnite bloke ostaja skrivnost, splošno pa je prepričanje, da naj bi uporabili na stotine dela sposobnih ljudi, ki so bloke potiskali navzgor po pobočju. O gradnji niso pustili nobenih zapisov, ker niso poznali knjižnega jezika.
Celoten prostor sestoji iz 140 zgradb, vključno s templji, svetišči, trgi in bivališči. Tam pa je tudi več kot 100 kamnitih teras – pogosto popolnoma izklesanih v posamezno granitno skalo, in precejšnjim številom vodometov, medsebojno povezanih s kanali in odvajanjem vode skozi predrte kamne, prvotno namenjene namakalnemu sistemu.
The World Monumentsje dal leta 2008 Machu Picchu na svoj seznam 100 najbolj ogroženih mest na svetu, zaradi degradacije okolja. To je posledica vpliva turizma in nenadzorovanega razvoja dogodkov v bližnjem mestu Aguas Calientes, ki je slabo nadzoruje dostop obiskovalcev ter želi zgraditi most čez reko Vilcanota, ki bi omogočil še več turistom dostop do arheološkega mesta.
V juliju 2011 so uvedli nov režim za obiskovanje kompleksa Machu Picchu. Veljajo strožja pravila in ukrepi, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju vpliva turizma na tem območju. Vstop v kompleks je omejen na 2.500 obiskovalcev na dan, dostop na goro Huayna Picchu pa na 400 obiskovalcev. Ti se morajo predhodno prijaviti med 07:00 in 10:00 uro.
V maju 2012 je skupina strokovnjakov za ohranjanje dediščine Unesca pozvala perujske oblasti, da sprejmejo nujne ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo zavarovanosti tega območja in ga obvarujejo pred pritiskom turizma, še posebej v bližnjem mestu Aguas Calientes, ki se zelo hitro razvija na omejenem prostoru.
Kako do Machu Picchuja?
Ko imate v žepu letalsko karto do Peruja (ponavadi je to Lime) vzamete celodnevni bus ali notranji let do Cusca. Iz Cusca imate več možnosti. Navedel bom tri in nato opisal nahitro mojo verzijo. Prva opcija je vlak, ki pa je hkrati najdražja. Druga opcija je večdnevni treking. Priporočam jo strastnim pohodnikom. Tretja opcija, zame najbolj optimalna pa je kombi do Hidroelektrike in nato 11 kilometrska hoja ob železnici do kraja Aguas Calientes. Ruzake pustite v hostlu v Cuscu, da ne boste kot poljski turist, ki je vso pot nesel kovček na ramenih! Zanimivo je, da ogromno backpackerjev hodi tukaj z istim ciljem, navežete lahko veliko novih prijateljstev. Vzamite s seboj sprej proti komarjem. V kraju pod vznožjem se dan prej kupi karta za Machu Picchu (btw za domačine stane cca 4$, za nas tujce cca 40$). Tukaj se da poceni prespati, kaj dobrega pojesti, kupiti suvenirje in dobro zažurati. Zgodaj zjutraj pa vzpon, ki traja od 1 ure do 2 ur – odvisno kakšni športniki ste). Lahko greste tudi z busom. Sledi uživanje in čudenje kako je nekaj takšnega možno zgraditi. Najlepši kraj, ki sem ga do zdaj videl.
Leta 1981 je bilo območje 325,92 km², ki obkroža Machu Picchu, razglašeno za zgodovinski narodni park Peruja. To območje, ki ga ne omejujejo le same ruševine, vključuje tudi regionalno pokrajino skupaj z rastlinstvom in živalstvom, s poudarkom na obilici orhidej.
Najbolj uveljavljena teorija je, da je bila je najlepša Ilacta Inkovskega imperija zgrajena s posebnim namenom in sicer varovati izbrance iz vrst inkovskega plemstva v primeru napada.
Komentarji so izklopljeni za Ryanair bi znova rad letel junija
Dobra novica dragi popotniki! Irski nizkocenovnik Ryanair pričakuje, da bodo evropske letalske družbe začele z letenjem v mesecu juniju. Ali se bo to uresničilo? Upajmo! Izvršni direktor podjetja Michael O’Leary je rekel, da bodo okrevanje na evropskem trgu vzpodbudili z veliki last minute popusti za potovanja v poletnih mesecih.
Pravi, da nas je veliko ljudi zaprtih v stanovanjih in bi radi šli na dopust še predno se bodo otroci vrnili v šole. Ryanair se tudi strinja, da je treba upoštevati ukrepe v smislu nošenja mask in merjenja temperature potnikov in posadke.
O’ Leary pričakuje, da bo prihodnje leto za letalske družbe uspešen. Cene letalskih kart naj bi bile še cenejše kot običajno zaradi cene goriva in letaliških pristojbin. Direktor še dodaja, da bo poletje 2021 še bolj zanimivo zaradi dejstva, ker bo ogromno turistov odpovedalo letošnje počitnice in zato verjame, da bodo vse nadoknadili prihodnje leto.
Zaradi nizkega proračunskega modela in zelo stabilnih finančnih razmer lahko od Ryanaira pričakujemo ugodne ponudbe. Dodal je še: Ne glede na to ali gre za ceno letalske karte za 9,99 €, 4,99 € ali 99 centov za sedež nam je vseeno. Naša glavna prioriteta ni služenje denarja kratkoročno, temveč, da bi letala vrnili v zrak skupaj z našimi posadkami.
Komentarji so izklopljeni za Neverjetna dežela: Islandija
Islandija ima posebno mesto v mojem srcu, saj sem tu preživel skoraj eno leto in sicer poslovno v dveh različnih obdobjih. Pred krizo leta 2008 in po krizi leta 2013. V tem obdobju je imela ta dežela letno okoli 700.000 turistov. Zdaj skoraj 2 milijona! Znana je po gejzirjih, ledenikih, ovcah, slapovih, urejenosti, vulkanih, polarnemu siju in varnosti. Spomnim se, ko sem prvič pristal na njihovem mednarodnem letališču v Keflaviku kako so bili uslužbenci, ki skrbijo za prtljago oblečeni kot Eskimi. Prvič sem tudi doživel morje in sneg hkrati. Mrzlo ampak nerealno fascinantno. Vreme se spreminja iz minute v minuto. Ampak, ko je sončno in veliko modrine lahko tukaj naredite najboljše slike, saj je pokrajina ena izmed najlepših na svetu.
Življenje tukaj je v večini ob obali. Ljubitelji morske hrane boste prišli na svoj račun. Ljudje so pridni in delavni v mrzlem obdobju, privoščijo si kakšen dopust v toplejših krajih (v Evropi je popularna Španija) ali izlet v Evropi (popularne destinacije so Copenhagen, London, Edinburg..). Ko pa nastopi “njihovo poletje” (maksimalne temperature nekje do 20 C) dobesedno zaživijo. Popularno je kampiranje in festivali. Najbolj znan je na otoku Vestmannaeyjar, ki se nahaja na jugu države.
Tukaj lahko v zimskem odbobju doživite polarni sij, ki očara prav vsakega. Pojavlja se najpogosteje v obdobju med novembrom in marcem. Lahko tudi malo prej oziroma malo kasneje. V pravi zimi je svetlobe zelo malo, cca 5 ur. V poletnem obdobju nastopi polarni dan, kjer je svetloba 24 ur. Jaz osebno sem jo doživel tako, da okoli polnoči sonce zaide in ob 2 zjutraj ponovno vzide. Vmesni čas zapolni nekakšna sivina. Trik za temo je alufolija s katero prekrijete okna. Priporočam obisk v obdobju od druge polovice junija do sredine avgusta.
Potovanje po Islandiji je enostavno in varno. Ceste so dobre, obstaja tudi nekaj peščenih cest. Cestnine ni, razen plačljiv je tunel pod morjem med glavnim mestom in Akranesom. Kot sem zgoraj omenil je popularno kampiranje, ki je tudi hkrati najcejenše, saj je wild camping dovoljen po vsej državi. To je sicer dežela, ki ni ravno poceni destinacija a se jo da narediti na budget. Večina naravnih znamenitosti je brezplačnih. Treking je zelo popularen. Dražja zadeva a hkrati must do je ogled kitov v Husaviku in razvajanje v Blue Lagoon. Poceni trgovska veriga je Bonus, kjer lahko za zmerno ceno nakupujete vse prehrambene izdelke. Alkohol se kupuje v ločenih trgovinah. Skoraj povsod, kjer vidite, da teče voda je le ta pitna. Obstaja mnogo naravnih vrelcev, kjer se lahko mirne duše skopate in segrejete.
Najbolše in najcenejše so cca 4 urne direktne povezave do Islandije z Dunaja in Budimpešte z letalskim prevoznikom Wizzair. V zimskem obdobju se da karto kupiti že za 70 €, v poletnem obdobju pa od cca 230 €. Zanimive so tudi kombinacije iz naše Ljubljane preko Londona. Če še niste obiskali te dežele jo dodajte na seznam. Glede na to, da sem gostoval v točno 100 državah tega sveta jo gladko uvrstim v top 3 destinacije. Vredna je vsakega eura. Tam zgoraj imam veliko prijateljev in zagotovo se bom še vrnil. Do takrat pa… uživajmo življenje.
10 zanimivosti o islandiji, ki jih morda ne veste
Na Islandiji ni gozdov
Islandija ima samo 310.000 prebivalcev kot npr naša Ljubljana
Do leta 1989 je bilo pivo nezakonito
Z 43,5 urami na teden imajo najdaljši tedenski delovnik v Evropi
60 % prebivalstva živi v Reykjaviku in okolici
V povprečju imajo vulkanski izbruh vsake 4 leta
Oče in sin ali hčerka nimajo istega priimka
Imajo največjo porabo Coca Cole na svetu glede na število prebivalca
